vestnik

V črnih zabojnikih več kot polovica odpadkov, ki tja ne sodijo. Zakaj in kje so rešitve?

Ines Baler, 2. 4. 2024
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.
Aktualno

V zabojnikih za mešane komunalne odpadke se znajde polovica ali še več odpadkov, ki tja ne sodijo. Gospodinjstva vanje odvržejo največ biorazgradljivih odpadkov, embalaže, papirja. Ker se nepravilno razvrščen odpadek kontaminira, je neprimeren za reciklažo.

Ločevanje odpadkov je tematika, ki zahteva nenehno ozaveščanje. Kljub temu da se je v zadnjih letih nekoliko spremenila miselnost ljudi, še vedno obstaja precejšen delež ljudi, ki se na to požvižgajo in odpadke odvržejo v prvi zabojnik, ki ga najdejo.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v naši državi leta 2022 prvič nastalo več kot 11,66 milijona ton odpadkov. To je 24 odstotkov več kot leto pred tem. Na višji odstotek so vplivale predvsem povečane količine gradbenih materialov, medtem ko so se komunalni odpadki zmanjšali. Teh je bilo zbranih 1,05 milijona ton, kar predstavlja skoraj devet odstotkov vseh odpadkov. V letu 2022 je v povprečju nastalo 496 kilogramov odpadkov na prebivalca ali 22 kilogramov manj kot leto prej.

Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov vključno z nadzorom ravnanja. Učinkovito ravnanje z odpadki lahko po mnenju pristojnih bistveno prispeva k učinkoviti rabi virov, ki so bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb človeške družbe in zagotavljanje nadaljnjega razvoja. Zakonodaja določa hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se kot prednostni vrstni red upošteva pri njegovem nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi. Na vrhu lestvice je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledi priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (na primer energetska predelava), najnižja prioriteta pa je na odstranjevanju odpadkov.

V Sloveniji se v zabojnikih ali vrečah ločeno zbirajo mešani komunalni odpadki, papir, steklo, biorazgradljivi odpadki, plastična embalaža. Ločeno zbiranje vsekakor pripomore k pravemu ravnanju z odpadki, a poročila komunalnih služb kažejo, da situacija ni idealna. V temi meseca več pozornosti posvečamo mešanim komunalnim odpadkom. Preverili smo, kakšen je delež pravilno ločenih odpadkov v črnih zabojnikih, kaj se najpogosteje znajde v njih, a tja ne sodi, kakšni so vzroki za to in kje zavodi vidijo rešitve.

136 kilogramov na prebivalca

V letu 2023 so v podjetju Saubermacher Komunala iz Murske Sobote, ki skrbi za odvoz odpadkov v 17 pomurskih občinah, zbrali dobrih 21 tisoč ton komunalnih odpadkov. Od tega je bilo slabih devet tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov. V primerjavi z letom 2022 je bilo zbranih ločenih frakcij več za 407 ton, mešanih komunalnih odpadkov pa za 286 ton.

»Trend rasti ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov se v zadnjih treh letih ni spremenil, kljub vključevanju novih uporabnikov v zbiranje bioloških odpadkov, papirja in stekla. V letu 2023 smo v občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, zbrali povprečno 331 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca (10 več kot leta 2022),« pravijo. Od tega so zbrali 195 kilogramov ločenih frakcij in 136 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov. V podjetju so na podlagi sortirnih analiz mnenja, da rezerve na področju ločenega zbiranja odpadkov še ostajajo. Rezultati namreč kažejo, da je v zabojnikih za mešane komunalne odpadke še vedno več kot polovica (53 odstotkov) odpadkov, ki vanje ne sodijo. V zadnjih petih letih je bilo v povprečju najmanj neprimernih odpadkov v črnih zabojnikih v letu 2021 (44,4 odstotka), največ pa leta 2019 (57,29 odstotka).

murska-sobota, odvoz-smeti, saubermacher
Jure Zauneker
V letu 2023 so v podjetju Saubermacher Komunala iz Murske Sobote, ki skrbi za odvoz odpadkov v 17 pomurskih občinah, zbrali dobrih 21 tisoč ton komunalnih odpadkov. Od tega je bilo slabih devet tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov. V primerjavi z letom 2022 je bilo zbranih ločenih frakcij več za 407 ton, mešanih komunalnih odpadkov pa za 286 ton.

Menijo, da je stalno osveščanje in obveščanje povzročiteljev o pravilnem ravnanju z odpadki osnova za dobre rezultate na področju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Dodaten vzvod so tudi zakonsko predpisane sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, ki se v odvisnosti od velikosti občine izvajajo enkrat ali dvakrat letno. »Rezultati sortirnih analiz nam pokažejo, katere ločene frakcije odpadkov, ki bi morale biti zbrane ločeno, še vedno končajo v zabojniku za mešane komunalne odpadke.« V letu 2023 je bilo v zabojnikih za mešane komunalne odpadke manj kot polovica odpadkov, ki v te zabojnike sodijo. »V naših gospodinjstvih imamo torej še veliko rezerv na področju ločevanja odpadkov. Glede na to, da lahko sedaj večino ločenih frakcij, ki najpogosteje nepravilno končajo v črnem zabojniku, že oddamo ločeno kar doma, rezultat ni spodbuden. Intenzivno osveščanje in motiviranje za ločeno zbiranje odpadkov je zato še toliko bolj pomembno,« pravijo.

Največ bioloških odpadkov

V podjetju Eko-park iz Lendave so v uvodu pojasnili, da so vzroki za slabo ločevanje različni in odvisni od uporabnika. Na splošno sicer menijo, da se stanje glede ločenega zbiranja odpadkov izboljšuje, ker je uporabnikom na voljo več možnosti za ločeno zbiranje na domu. V poročilu so zapisali, da se večinoma pravilno ločujejo biorazgradljivi odpadki, papir, embalaža, medtem ko se med mešane komunalne odpadke še zmeraj odlagajo odpadki, ki tja ne sodijo. V letu 2023 sta bili opravljeni dve sortirni analizi in rezultati so pokazali, da količina mešanih komunalnih odpadkov vsebuje okoli polovico odpadkov, ki ne sodijo tja. Prva analiza je bila opravljena na vzorcu 6480 kilogramov odpadkov in je pokazala, da se je v črnih zabojnikih znašlo skoraj 30 odstotkov biorazgradljivih odpadkov, sledijo papir, karton in lepenka, plastična in steklena embalaža, oblačila. Okoli 15 odstotkov je drugih odpadkov, kamor denimo sodijo plenice, keramika, odpadni gradbeni material in iztrebki malih živali skupaj s peskom. Druga analiza je bila izdelana novembra na vzorcu 4860 kilogramov odpadkov. Takrat je bilo 44 odstotkov drugih odpadkov, 11 odstotkov plastične embalaže in 15 odstotkov biorazgradljivih odpadkov.

smeti-locevanje
Pup Saubermacher
Fotografija je simbolična.


Po mnenju Eko-parka k večji ozaveščenosti pripomore strošek ravnanja z odpadki, ki je na skupnih položnicah zelo nizek. Individualna sprememba ravnanja ne prinese vidne spremembe na položnici, k še večji ozaveščenosti pa bi lahko pripomogel poostren nadzor nad ločevanjem.

V Komunalno stanovanjskem podjetju Ljutomer, kjer zbirajo in odvažajo odpadke v ljutomerski, križevski, apaški, razkriški in veržejski občini, zaznavajo, da je v občinah, kjer imajo občani doma samo zabojnik za smeti ter odpadno embalažo, delež mešanih komunalnih odpadkov večji kot pri tistih, ki imajo zraven še zabojnik za papir ter steklo. Sodeč po sortirnih analizah je med mešanimi komunalnimi odpadki največ biorazgradljivih odpadkov. »Stanje se rahlo izboljšuje, ljudje so bolj ozaveščeni, veliko pripomorejo tudi zbirni centri, kamor lahko odpadke pripeljejo z lastnim prevozom. V ceni zbiranja odpadkov je zajeto enkrat letno naročilo zabojnika za kosovne odpadke ter akcija zbiranja nevarnih odpadkov po občinah,« so opisali, rešitev za večje ločevanje odpadkov pa vidijo v kavcijskem sistemu zbiranja steklene ter odpadne embalaže. »Na vseh koncesijskih območjih si prizadevamo za čim večje ločevanje odpadkov, tudi če je to povezano z večjim številom odvozov,« še pravijo. V lanskem letu so mešanih komunalnih odpadkov zbrali 2485 tisoč ton (37 odstotkov), ostale ločeno zbrane frakcije 1810 ton (27 odstotkov), odpadne embalaže 1678 ton (25 odstotkov), bioloških odpadkov 699 ton (10 odstotkov) in sveč 30 ton (0,45 odstotka).

Tudi v Komunali Gornja Radgona zaznavajo, da je določena skupina ljudi zelo dovzetna in disciplinirana pri ločevanju odpadkov, spet drugi pravil ne upoštevajo. V črnih zabojnikih je med tistimi skupinami odpadkov, ki tja ne sodijo, tudi pri njih največ organskih odpadkov iz gospodinjstev. »Stanje se počasi izboljšuje, predvsem določena skupina mlajših pripomore k temu,« pravijo in dodajajo, da je to posledica vzgoje v vrtcih in šolah. K ozaveščenosti po mnenju radgonske Komunale pa lahko pripomorejo še obvestila v nabiralnikih in medijih.

Predelati za sežig

Prekmurci sodijo v sam vrh slovenskega prostora na področju ločevanja odpadkov, so navedli v podjetju Cerop, a nadalje razložili, da to velja za ločeno zbrane frakcije (plastična, papirna in steklena embalaža). »Pri teh odpadkih imamo najvišje izplene glede na delež ostankov v odpadkih (ostanki so tisti materiali, ki jih ni možno predati v reciklažo in jih predelamo v gorivo iz odpadkov),« so navedli. A dodali, da tudi oni opažajo, da se v zabojnikih za mešane komunalne odpadke še vedno pojavlja velik delež odpadkov, ki bi jih v primeru boljšega ločevanja na izvoru lahko naprej uporabili v reciklaži. »Žal se reciklati, ki jih odvržemo med mešane komunalne odpadke, kontaminirajo z ostalimi odpadki, ki jih povzročitelj odvrže v črn zabojnik in so kot taki za reciklažo neprimerni, saj vsebujejo preveč nečistoč.« V črnem zabojniku se znajdejo papir in karton, plastične vrečke, embalaža od hrane, plastična, kovinska in steklena embalaža od pijač in drugi plastični materiali. V puconskem podjetju nadaljujejo, da morajo vso onesnaženo embalažo namesto, da bi jo predali v reciklažo, v postopkih mehanske obdelave predelati za sežig/sosežig v sežigalnicah/cementarnah.

puconci, cerop
Jure Zauneker
Prekmurci sodijo v sam vrh slovenskega prostora na področju ločevanja odpadkov, so navedli v podjetju Cerop, a nadalje razložili, da to velja za ločeno zbrane frakcije (plastična, papirna in steklena embalaža). V letu 2022 je sicer podjetje zbralo 211.240 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov.


V zabojnikih za mešane komunalne odpadke se znajdejo tudi ostanki hrane, trava, listje in les. »Pri postopku obdelave ti odpadki končajo med biološko frakcijo, ki se prek stabilizacije v bioloških boksih na koncu trajno odloži na odlagališču. To predstavlja problem, saj je odlagalni prostor za naše podjetje bistvenega pomena. Kljub temu da se velik delež odpadkov biološkega izvora pojavlja med mešanimi komunalnimi odpadki, pa se iz leta v leto povečuje tudi delež ločeno zbranih bioloških odpadkov, pri čemer smo v podjetju že na zgornji meji glede kapacitet sprejema. Tudi pri teh odpadkih menimo, da bi z boljšim ločevanjem lahko pripomogli k boljši čistosti odpadkov kot tudi boljšemu končnemu produktu – torej kompostu,« so dejali. V letu 2022 je sicer podjetje zbralo 211.240 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov.

»Podjetje Cerop je zadnje v vrsti, ki se sreča z zbranimi odpadki, in večjih sprememb, ko se odpadki odložijo v našem centru, žal ne moremo izvesti. Bistveno večjo moč imajo zbiralci, ki vidijo posamično odvzemno mesto in sestavo odpadkov v kontejnerjih. Drugod, izven pomurskega prostora in tudi v tujini, je praksa takšna, da se povzročitelju v primeru nepravilnosti nalepi obvestilo in odpadkov zbiralec tega dne ne prevzame. Naloga povzročitelja potem je, da odpadke do naslednjega odvoza presortira,« so še pojasnili. V primeru nadaljnjih nepravilnosti se lahko obvesti tudi inšpekcijske službe.

Tudi oni se strinjajo, da je treba izobraževanje začeti pri najmlajših, zato vsako leto pripravijo informativne dneve za vrtce in šole, kjer mladi spoznavajo osnove ločevanja odpadkov.

Kaj sodi v črn zabojnik?
Stvari, ki nimajo ponovne uporabne vrednosti, onesnažen papir, smeti, ohlajen pepel, okensko steklo, higienski papir, otroške plenice, posoda iz keramike, lepilni trakovi, kopirni papir, posoda iz porcelana, šiviljski odpadki, tapete. V črn zabojnik pa ne sodijo papir, steklo, kovine, organski odpadki, nevarni odpadki, embalaža iz plastičnih mas, odpadki večjih dimenzij in gradbeni odpadki.

odpadki mešani-komunalni-odpadki pomurje zbiranje recikliranje
Kaj zdaj berejo drugi