Minuli ponedeljek je v državnem zboru na pobudo predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič potekal posvet Za boljšo prihodnost živali, ki se ga je udeležil celoten državni vrh, od predsednika vlade Roberta Goloba, do predsednice države Nataše Pirc Musar, državnega zbora in predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ter tudi posamezni ministri, med njimi kmetijska ministrica Irena Šinko. Na več ur trajajočem posvetu so sodelovali številni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, debata pa je tekla o izboljšanju področja varstva živali z novelacijo posameznih zakonov, z uvedbo državnih zavetišč, čipiranjem mačk, ustreznim sankcioniranjem in učinkovitim inšpekcijskim nadzorom. Med drugim je na posvetu sodelovala tudi predstavnica Društva za zaščito živali Pomurja Ana Marija Žindarič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Živinoreja kot slaba za živali, okolje in za ljudi?
Največ pozornosti je pritegnil nastop Miloša Židanika iz zavoda za zaščito živali Nastjina barka, ki je izrekel precej krepkih o živinoreji, mesnopredelovalni industriji in kolinah. Židanik, sicer psihoterapevt, je tako živinorejo označil za enega izmed glavnih vzrokov za klimatske spremembe, onesnaževanje okolja in izginjanje naravnih ekosistemov ter prostoživečih živali. Ob tem je poudaril, da je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da meso vseh sesalcev povzroča raka in je v isti skupini kot azbest in cigarete. Navedel je tudi domnevno raziskavo, v kateri je dokazano, da so zaposleni v mesnopredelovalni industriji bolj nagnjeni k alkoholizmu in k nasilju v družini, za konec pa se je skliceval še na eno neimenovano raziskavo o kolinah. Kot je dejal, imajo otroci, ki so priča kolinam, razdiralne posledice v osebnostnem razvoju. "Živinoreja je slaba za živali, za okolje in za ljudi. Če bi prešli v vegetarijanstvo, bi v Evropi prihranili 40 odstotkov pitne vode," je ob koncu dejal Židanik in posvaril, da bo naslednja svetovna vojna, vojna za hrano in vodo.
"Moj predlog je, da namesto financiranja novih hlevov, naj država preusmeri strategijo razvoja kmetijstva v smislu pridelovanja biološko pridelane hrane rastlinskega izvora. V teh hlevih, ki so zdaj zastarani, bi lahko pridelovali, na primer gobe," je zaključil nastop in si prislužil še glasen aplavz ter nasmešek predsedujoče Klakočar Zupančičeve.
Meolic bi pričakoval opravičilo
Posnetek njegovega izvajanja je hitro zaokrožil po spletu in odziv na družbenih omrežjih je po pričakovanjih izredno oster.
"Ne morem si predstavljati, kako lahko nekdo v hramu demokracije govori takšne neresnice in meče slabo luč na vse kmete. To ni mesto za takšne laži in takšna obtoževanja, še posebej zdaj, ko se vsi, celo ta vlada, zavzemamo za pozitivno komunikacijo in odpravo sovražnega govora," je ogorčen nad izrečenimi besedami Danilo Meolic, predsednik območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, ki bi pričakoval opravičilo vsem prizadetim.
"To je nezaslišano, da se takšnim omogoča nastopanje v državnem zboru, rejskih organizacij pa na posvet niso povabili. Mi se trudimo, da bo živalim čim boljše in jim omogočamo čim več prostora," dodaja Meolic, ki se sicer strinja, da so živali čuteča bitja in poudari, da se malim živalim na kmetiji godi bolje kot tistim, ki so zaprte v majhnih stanovanjih po več ur na dan, ko njihovi lastniki odidejo v službo. Kot pravi, bi Klakočar Zupančičeva morala nastop Židanika prekiniti. "Presegel je vse meje dobrega okusa, poštene komunikacije in spoštljivega odnosa do kmetov," zatrdi Meolic.
O škodljivosti živinoreje in mesa
Živinoreja je sicer najpomembnejša kmetijska panoga pri nas, še posebej pa to velja za govedorejo, ki predstavlja skoraj polovico vseh odkupljenih kmetijskih proizvodov. Vpliv kmetijstva na globalno segrevanje je predmet številnih debat in raziskav, k celotnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji pa prispeva kmetijstvo približno 10 odstotkov na letni ravni, od tega večino ravno živinoreja, toda ne prireja mesa, ampak prireja mleka. Po najnovejših raziskavah naj bi sicer bil prispevek živinoreje h globalnemu segrevanju precenjen. Navedba, da je Svetovna zdravstvena organizacija meso, sicer le procesirano, uvrstila v Skupino 1 - kot rakotvorno za ljudi, drži. V tej skupini je več kot 100 elementov, med njimi tudi azbest in kajenje tobaka, ampak to, kot poudarjajo v Svetovni zdravstveni organizaciji, ne pomeni, da so vsi enako škodljivi. Rdeče meso je med tem uvrščeno v Skupino 2A - kot verjetno rakotvorno za ljudi.