Preberite še
Odpri v novem zavihku
Motoristi zavzeli Ljutomer
Minuli vikend je v Ljutomeru potekal že 22. moto zbor MK Samorog.
Kot je razložil Inhof, se pri razstavi z naslovom Franc Mesarič. Slike 1980 – 2018 niso odločili za pregledno razstavo umetnikovega izjemnega obsežnega opusa, iz več razlogov. Deloma zato, ker mnoga njegova najpomembnejša hiperrealistična dela hranijo v galerijah in zasebnih zbirkah po Sloveniji in v tujini, deloma pa zato, ker so bila dela iz zbirke Galerije že večkrat razstavljena in jih bodo tudi v prihodnje vključevali v različne razstave. Izbrali so dela, ki so kronološko nastajala od leta 1980 naprej, s tem, da na niso predstavljena kronološko, ampak je razstava zasnovana kot inštalacija, saj se dela iz različnih obdobjih nahajajo ena ob drugi.
Po letu 1980 začne Mesarič upodabljati intimo svojega slikarskega ateljeja, saj je ravno atelje tisti, ki mu daje energijo. Temu obdobju sledi raziskovanje asemblaža in nato geometrijske abstrakcije, ki proti koncu 20. stoletja najdejo umiritev v ritmih ravnic. »Ravno črto, ki tako močno spominja na črto, ki naznanja klinično smrt, umetnik pa se te tesnobe reši tako, da črte multiplicira in jim da ritem,« pravi Inhof. V začetku 21. stoletja pa začne Mesarič slikati cikel Kopalcev, in nekatere slike iz tega cikla so predstavljena na balkonu Galerije.
Ampak to ni kot obala kopalcev, kakršnim se je posvečal modernizem, ni izraz veselja, sproščenega dopustniškega živžava, ampak zadnje slovo, ko človeške figure, ki kažejo hrbet, odhajajo v morje. Tudi njegova dela, ki so nastala od leta 2010 naprej izražajo tesnobo.
Pri Mesaričevih slikah zaznamo tisti pristni pesimizem, ki ni neka modna črnoglednost, ampak je tak umetnikov tak izraz. Na koncu pa lahko vendarle pomislimo, optimistično sklene Inhof in nadaljuje, da če ne bi bilo slikarjevega upanja, njegov volje in moči, in zato na ne nek način tudi optimizma, ne bi bilo teh del in ne bi bilo te razstave.
