V Galeriji Murska Sobota na ogled dela Štefana Galiča in Bakosa Tamasa

Ob odprtju zadnjih dveh letošnjih razstav so v Galeriji Murska Soboto dan pred odprtjem za javnost sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili oba avtorja in njuna dela, ki bodo na ogled skoraj do sredine januarja prihodnje leto.  

Razstavo Bakosa Tamása, madžarskega umetnika, samouka, je predstavil kustos razstave Walter Famler, generalni sekretar umetniškega združenja Kunstverein Wien, ki je Galeriji Murska Sobota posredovalo omenjeno razstavo kot izmenjavo za razstavo del Mirka Rajnarja, ki so jo odprli prejšnji teden v Bahoe Art House na Dunaju.

Tamás ima za seboj zanimivo življenjsko zgodbo. Dvanajst let je namreč živel na ulicah Budimpešte kot brezdomec, kjer je bil pretepen in komaj preživel strelski napad. Njegova dela predstavljajo videnje njegovega lastnega travmatskega sveta, za njegovim ustvarjanjem ni nikakršne likovne izobrazbe, kar se po besedah Roberta Inhofa, ki je tudi povzel Famlerjeve besede, opazi, je pa čar njegovih del v pristnosti in v tem, da se pri ustvarjanju ne pretvarja, temveč slika to, kar je doživel, in slika tako, kot zna. Na ogled v soboški galeriji so dela iz dveh njegovih ciklov. Prvi je Slikanje bluesa, kjer je med drugim poslikal naslovnice gramofonskih plošč črnskih glasbenikov. Pri tem izhaja iz bolečine dela na plantažah, ta se kaže na človeških obrazih, ki se skrčijo v bolečini. Naslov drugega cikla je Izgnani na stranskih ulicah, kjer gre za umetnikovo avtobiografsko zgodbo. »Za svojo umetnost,« je povedal Bakos Tamás v enem od intervjujev, »zavračam kakršne koli oznake. Ne pripadam nobenemu -izmu in če bi moral opisati svoje slikarstvo, bi rekel, da so moje slike reakcije na to, kar vidim, so izraz mojih življenjskih izkušenj. To se lahko prepozna tudi na mojih slikah: Nimam nobenih zadržkov, kar se tiče materiala, na katerega slikam.«

Štefana Galiča in njegovo razstavo je ob Inhofu, ki je kustos in hkrati tudi pisec besedila v katalogu, ki spremlja razstavo, predstavil Dubravko Baumgartner, direktor Galerije - Muzeja Lendava. Kot je povedal, je vesel, da lahko v soboški galeriji predstavijo Lendavčana, ki se mu bodo prihodnje leto ob njegovi 80-letnici rojstva poklonili tudi z razstavo njegovih risb v lendavski sinagogi. Gre za dela, ki še niso bila prikazana občinstvu, in to je naslednji korak v proučevanju njegove dediščine, je povedal Baumgartner. 

V Murski Soboti je na ogled 42 Galičevih grafik iz dveh njegovih zbirk. »Je eden najboljših slovenskih grafikov, ki se je ukvarjal s starodavno tehniko – lesorezom. Velja omeniti, da je za svoja dela prejel številne nagrade na Japonskem, in to je dežela, ki ima tradicionalno neki odnos do lesoreza in zna njegovo kakovost pravilno ceniti. Galiča smo želeli ponovno izpostaviti, da bi se izognili 'pomračitvi spomina', da se torej ne bi pozabilo nanj. Za njim namreč ostajajo dela, ki so pomembno vplivala na naš likovni prostor,« pa je povedal Inhof.

Galičev opus zaradi njegove virtuoznosti in mukotrpnosti tehničnega procesa lesoreza ni velik, tudi motivi niso obširni. Med njimi so metulji in violine, zapisi in fosili. Človeške figure najdemo samo v zgodnjih delih, potem pa jih ni več z izjemo enega in edinega avtoportreta. Kot je še povedal Inhof, podobo metulja težko najdemo v resni likovni umetnosti, ker nas ta zlahka zapelje na takšen ali drugačen kič, čemur pa se Galič povsem izogne. 

»Sam za razliko od številnih drugih kritikov v njegovih delih ne vidim nič tragičnega ali melanholičnega, ampak eno samo stoiško in odmaknjeno daljnovzhodno modrost sprejemanja dejstev. Življenje je, kakršno je, in ni ga treba naknadno olepševati,« tako kustos.

Odprtje razstave za javnost bo 16. novembra, ob 18. uri.