Marjan Gumilar, rojen v Murski Soboti, sodi v krog umetnikov, ki je v sredini 80. tih let 20. stoletja vzniknil na postulatih visokega modernizma, sam pa ga je kasneje s kritično distanco nadgrajeval. To je njegova tretja samostojna razstava v soboški galeriji, nazadnje jo je imel pred 13 leti, tukajšnji umetnostni zgodovinarji pa že štiri desetletja spremljajo delo tega umetnika. V svoji stalni zbirki pa hranijo tudi 13 njegovih del.
Marjan Gumilar živi in ustvarja v Ljubljani, kjer je ostal po študiju. Od leta 2007 je profesor slikanja in risanja na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Kot je povedala kustosinja razstave Irma Brodnjak Firbas se pri izboru del za razstavo niso odločili za pregled del v minulem obdobju, ampak za novejša dela. Čeprav nekatera dela nosijo starejšo letnico, jedro tokratnega razstavnega koncepta predstavljajo dela zadnjih treh let iz slikarskega cikla, ki je na prvi pogled precej nehomogen in ga umetnik še ni poimenoval, kakor tudi vseh svojih slik ne. Ob tej priložnosti je izšel tudi razstavni katalog z naslovom Gumilar Razbita površina, besedilo zanj pa je prispevala Brodnjak Firbasova.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
V spremnem besedilu Rekonstrukcija spomina se je osredotočila na štiri formalno vsebinske vidike Gumilarjevih del, in sicer plastenje, prostor, telo in ornament, ki se med seboj tesno prepletajo. Plastenje je najbolj opazen princip gradnje Gumilarjevih slik, kar sicer pri njem ni nekaj novega, novo pa je, pravi, da tkanin ne lepi na platno, temveč jih obarva in nato odtisne.
Na zadnjih delih se figura ponovno izgrajuje in postaja vedno bolj oprijemljiva, pove Brodnjak Firbasova in razloži, da slikar ves čas svojega ustvarjanja sproščeno prehaja in krmari med abstrakcijo in figuraliko. V najnovejših delih je človeška figura najbolj celovita in prepoznavna, pri ustvarjanju le teh pa ga navdihujejo tudi fotografije iz družinskih albumov.
Sicer pa je po mnenju Brodnjak Firbasove Gumilar neobremenjen z oznakami in umeščanji v umetnostne tokove, pri svojem delu pa nenehno raziskuje izrazne možnosti klasičnega slikarstva.
»V duhu postmodernizma njegove najnovejše slike ne izpričujejo velikih zgodb in ene resnice, so le fragmenti oziroma kodi, njihova interpretacija pa ohlapna in izmuzljiva.«
Gumilar, ki o svojih delih nerad govori, ob tem citira svojega slikarskega kolega Sandija Červeka, da se »slike ne berejo, ampak gledajo«. Dodaja, da naslov njegove razstave Razbita površina nosi dva pomena. Prvi je fizični, kjer gre za vizualni karakter slike, kar se kaže skozi razpršeno kompozicijo in izjemno zasičenostjo z barvo. »Zame je slika vedno kot alter ego, kot moje drugo telo.« Drugi pa je vsebinski. Zanj je ustvarjanje "boj med že znanim in želeno invencijo, in težim k temu, da na koncu ostane samo tisto, kar bi rad povedal".
Razstava bo v Galeriji Murska Sobota na ogled do 18. januarja 2023, pripravili pa bodo tudi likovne delavnice, predavanje ter vodstva po razstavi.
