Pred dvema letoma smo prvič poročali o načrtih podjetja Radgonske gorice, da obudijo Jurkovičevo ulico v Gornji Radgoni, kjer so odkupili pet zgradb, in jo spremenijo v t. i. ulico doživetij z raznoliko ponudbo. Do danes je v nekdanjem Pivohramu Golar že zaživel RG bistro, novo vsebino pa so dobili tudi prostori nekdanje cvetličarne Mirjana, kamor se je konec lanskega leta naselila trgovina z oblačili Patricia Pie, ki se ukvarja s trajnostno modo z visoko dodano vrednostjo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Uresničevanje smelih načrtov Radgonskih goric se zdaj nadaljuje. Lani so bili uspešni na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in prejeli sredstva za butični penzion, ki ga nameravajo urediti v prostorih nekdanje cvetličarne. Po besedah vodje turizma v Radgonskih goricah Martine Ficko bo imel penzion 13 nastanitvenih enot, ki bodo poimenovane po njihovih najboljših vinogradniških legah in sortah. V atriju bo manjši svet savn. Penzion bo prijazen tudi za kolesarje. Nekaj izboljšav, zasteklitev zimskega vrta in povečanje kuhinje, bo doživel še RG bistro. Zaradi lanske škode v vinogradih so investicijo preložili za eno leto in bodo manjša dela začeli letos jeseni, večja pa naslednje leto, celotna investicija bo končana do 30. junija 2026.
Gre za prvo fazo investicije, v drugi fazi, za katero v podjetju že imajo gradbeno dovoljenje, pa bodo celovito revitalizirali Jurkovičevo ulico, ki spada v najstarejši zgodovinski del mesta Gornja Radgona. »Investirali bomo v butični garni hotel. Razdeljen bo na več stavb – v nekdanji gostilni Suzana bodo velnes, kongresna dvorana in osem sob. V nekdanji piceriji Strmina bodo cvetličarna in štiri sobe. Hiša Golar tik ob Domu penine bo imela skupno recepcijo, zajtrkovalnico in deset sob. Že sedaj je v naši ulici modna oblikovalka Patricia Pie, ta se bo sicer z začetkom gradbenih del preselila na začetek Jurkovičeve ulice, kjer je bila naša stara prodajalna, želimo pa pritegniti še več ponudnikov, da bo ulica imela čim več življenja kot v preteklosti oziroma še več. Tukaj čakamo ugodnejši razpis, ki bo imel več posluha za stavbe pod spomeniškim varstvom in visoko dodano vrednost, ki jo lahko ustvarijo. Aktualni razpis za sofinanciranje, ki smo ga prejeli za prvo fazo, je bil zelo energetsko naravnan in ni priznaval 'odpustkov' za zahteve spomeniškega varstva, ki točno določajo strešine, okna, izolacijo ... Vsekakor nam bo tudi prva faza (poleg ugodnejšega razpisa za sofinanciranje) pokazala, kdaj natančno se bo začela druga faza,« pove Fickova.
Po predračunih ob prijavi projekta na razpis je bruto vrednost investicije nekaj čez tri milijone evrov, delež sofinanciranja ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa je dobrih pol milijona evrov. Kakšna bo končna vrednost investicije, bo znano po koncu izvedbe del.
Tudi jeklenica še v načrtu
Ko smo pred dvema letoma pisali o načrtih podjetja, se je govorilo tudi o ziplinu, ki bi bil speljan med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono čez Muro. Kot je povedala Fickova, načrti za tak objekt obstajajo in so v uresničevanju. »Manjši zapleti so s parcelo v avstrijski Radgoni, kjer bodo gostje pristajali. Čakamo dovoljenje na avstrijski strani,« je dejala in dodala, da bodo v podjetju posledice zaradi lanske ujme čutili še letos in prihodnje leto. V vinogradih, kjer je bil pridelek 100-odstotno uničen, ni rodnega lesa, če ni rodnega lesa, ni pridelka. Na teh parcelah bo zato treba na novo oblikovati trto, podobno kot pri obnovah. »Do leta 2008 je bilo letne škode po toči na od 5 do 10 odstotkov pridelka, v zadnjih letih je ta odstotek mnogo višji. Polega tega je v zadnjih letih tudi kar nekaj škode po spomladanskih pozebah. Postavitev protitočnih mrež na 500 ha je skoraj nemogoča, saj je poleg finančnega bremena za postavitev in vsega, kar sodi zraven, potrebna dodatna delovna sila, ki pa je je vedno manj. Po nekaterih strokovnih podatkih tudi ni 100-odstotne zaščite, grozdje pa je zaradi zmanjšane osvetlitve slabše kakovosti. Na ministrstvo za kmetijstvo smo naslovili pobudo, da se vzpostavi letalska obramba pred točo v Republiki Sloveniji na širši ravni, da se v ta namen koristijo kapacitete letališč in da se vzpostavi sodelovanje s sosednjo Avstrijo. Vendar v državnem proračunu ni sredstev za to. Financiranje je torej prepuščeno in možno le v zasebni pobudi. Zaradi teh izzivov smo morali nekoliko preusmeriti razmišljanje in ustvariti nekaj novih blagovnih znamk, za katere upamo, da nam bodo pomagale zapolniti vrzel – seveda nikakor ne z zamenjavo naših že obstoječih blagovnih znamk, ampak z dopolnitvijo našega asortimenta v segmentih zunaj penečih se vin,« še pove Martina Ficko.