Rihtarič, nekdanji profesor zgodovine in ravnatelj na ljutomerski gimnaziji ter direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni, je podrobno orisal ključne zgodovinske dogodke od prve svetovne vojne naprej, ki so vplivali na vzpostavitev meje na Muri. Medtem ko so v obdobju po obeh svetovnih vojnah na mejo vplivali predvsem vojaško obarvani dogodki, usoda ljudi ob meji pa se je odločala na konferencah, kjer so odločitve sprejemali zmagovalci, je po kasnejši otoplitvi odnosov med državama in množičnem odhajanju Pomurcev na delo v Avstrijo ter Nemčijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja meja na Muri ostala enaka tudi po osamosvojitvi Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Turniščan sprejel karierni izziv in se preselil na Kitajsko
Rok Hozjan iz Turnišča se je pred petimi leti preselil na Kitajsko. Izučeni glasbenik je bil s celovškim simfoničnim orkestrom na turneji v tej azijski državi in takrat se mu je ponudila nova karierna priložnost.
Rihtarič se je v predavanju dotaknil tudi aktualnih političnih razmer. Medtem ko je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo gospodarstvo prevzelo glavno vlogo pri povezovanju območja s prostim pretokom blaga in ljudi, so se zadeve po nedavni begunski krizi bistveno spremenile. »Na nek način je spet prišlo do vzpostavitve stare meje, kar je nekoliko moteče, saj se moramo spet z avtomobili ustavljati ob prečkanju nekdanje meje, kot smo to počeli nekoč,« pravi Rihtarič, ki je z nazornimi primeri tekom predavanja na ta način večkrat opozoril na ponavljajoče se dogodke skozi zgodovino.
Več v novem Vestniku
