V Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije je včlanjenih tudi več vzgojno-izobraževalnih zavodov iz Pomurja. Eden takih je Vrtec Jurček pri Osnovni šoli Gornji Petrovci. »Za vključitev smo se odločili z zavedanjem, kako pomemben učinek ima na otroka doživetje v naravi, zato otrokom že vrsto let omogočamo izkustveno učenje s konkretnimi naravoslovnimi dejavnostmi. Naš vrtec, ki ima štiri oddelke, je na podeželju, obdan z gozdovi, travniki, naravo. V mreži sodelujejo vse skupine, pri tem pa upoštevamo starost in zmožnosti otrok posamezne skupine,« pravi pomočnica ravnatelja Mateja Meško in dodaja, da so se mreži pridružili septembra 2022. V vrtcu otrokom omogočajo pridobivanje izkušenj z rednimi obiski gozda, naravno okolje pa doživljajo z vsemi čutili. Pravi, da se z aktivnim opazovanjem in doživljanjem otrok uči in razvija. V gozdu tako spoznavajo rastline in živali ter uporabljajo različne raziskovalne metode. »Gozd kot nenehno spreminjajoč se prostor otroke izziva in jih obenem uči odgovornosti do sebe in drugih. Z otroki skušamo čim več časa namesto v vrtcu preživeti v naravi. S pomočjo načrtovanih aktivnosti spodbujamo igro z naravnim materialom, razvijamo motorično spretnost, pozornost in zbranost, razvijamo domišljijo, spodbujamo kreativno igro, izboljšujemo socialne odnose, razvijamo samozavest in samozaupanje. Obenem pa je gozd odličen prostor, ki zmanjšuje tveganje za prenos bolezni ter dvigne imunski sistem,« našteva koristi Meškova.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Kolumna) Kdo želi živeti večno?
Verjamem, da se dolgoživi svetopisemski očaki niso podvrgli nobenemu tretmaju, razen zaupanju.
Zaznavajo tudi, da narava otroke umiri, njihova igra pa je pristna in kakovostna. »Otroci so v naravi radi neobremenjeni, brez navodil in pretiranih omejitev. Zato jim velikokrat puščamo prosto pot pri kreiranju igre in so v večini sami pobudniki pri izbiri in načinu igranja. V naravo vstopajo na aktiven način in je ne želijo le gledati, ampak tudi tipati, vonjati itd.«
Motivacijsko sredstvo
Tudi Vrtec Križevci je del mreže od minulega šolskega leta. Gozdno pedagogiko so vpeljali v vsakdan, z otroki obiskujejo gozd, ki je v neposredni bližini vrtca, in v njem izvajajo vzgojno-izobraževalno delo. »Strokovne delavke so ugotovile, da občasno preživeto dopoldne ni dovolj, da bi izkoristili gozd kot igralnico na prostem z vsemi prednostmi, ki jih prinaša, saj se otroci učijo izkustveno na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki omogočajo, da otrok s pomočjo čutil doživlja stvari, občuti, jih prime, dotakne, okuša ter tako napreduje na socialnem, jezikovnem, komunikacijskem, kognitivnem in gibalnem področju. Gozd je že sam po sebi motivacijsko sredstvo za otroke in vpliva na koncentracijo ter pridobivanje informacij v povezavi z vsemi področji kurikuluma,« pravi vodja Renata Slavinec Berden. V gozdu tako izvajajo klasične dejavnosti, kot so spoznavanje gozdnega bontona in dreves, telovadba, igrice, opazovanje živali in rastlin, ob tem pa še posebne aktivnosti, denimo glasbene didaktične igre v gozdu in doživljajskem parku Križevci, sodelujejo z drugimi šolami, taborniki ...
Križevske strokovne delavke tako kot kolegice drugod opažajo, da so otroci v naravnem okolju bolj odgovorni do sebe in drugih ter bolj pozorni na lastno varnost. Opaziti je tudi večjo kreativnost, raziskovalno naravnanost, veščost reševanja problemov, večjo vzdržljivost.
Tudi za otroke s posebnimi potrebami
Pogovarjali smo se še s profesorico defektologije Alenko Tancoš iz Osnovne šole Cvetka Golarja Ljutomer. Šola je del mreže že od leta 2018, vključitev je bila pika na i njihovemu večletnemu pedagoškemu delu, ko so gozd vključevali v učni proces kot učno okolje. Pri tem je bil ob njej aktiven še učitelj za športno vzgojo. Opažala sta številne pozitivne učinke gozda na poučevanje in razvoj otrok s posebnimi potrebami. »Predvsem to, da se je izboljšala njihova fizična kondicija, da so se v gozdu umirili, postali bolj pozorni, bolj vztrajni in samozavestni.« Njihovi učenci imajo večinoma specifične učne potrebe in jim način učenja, primeren za večinsko populacijo, ne ustreza ali zadošča. »Naši učenci razmišljajo predvsem konkretno, zato za učenje potrebujejo konkretno učno okolje z veliko materiala, kjer lahko pridobijo močna in pozitivna izkustva, in takšno okolje je tudi gozd. Naravno okolje je tudi vmesni korak od razumevanja na konkretni ravni do razumevanja simbolnega in abstraktnega. Poligon z ovirami v telovadnici bo učencem neživljenjski, po drugi strani pa je pot po gozdu zunaj uhojenih poti naravni in smiseln poligon,« navede primer. Prav tako rastline, vremenske in druge pojave bolje spoznajo, če jih izkusijo, otipajo, vidijo, vohajo in podobno, saj se njihovi učenci največ naučijo, če se učijo z vsemi čuti. »Otroci s posebnimi potrebami imajo velikokrat poleg primarnega primanjkljaja še pridružene motnje in v veliko primerih gre za motnje pozornosti in koncentracije ter hiperaktivnost, ti otroci potrebujejo učenje z gibanjem, učenje v okolju, kjer je manj dražljajev, učenje z vsemi čuti, učenje na svežem zraku in naravni svetlobi in vse to pouk v gozdu omogoča.«
Gozdno pedagogiko v delo vključujejo konstantno in pri različnih predmetih. Alenka Tancoš sklene, da so učinki gozda in drugih naravnih okolij neizmerljivi, a pedagoge vedno presenetijo otroška pozitivna opažanja in spoznanja, ki jih niso načrtovali ali pričakovali.