vestnik

V Jagodnem kotičku raste šest tisoč sadik jagod. Sezona obiranja je v polnem razmahu

Damjana Nemeš, 3. 6. 2023
Jure Kljajić
Sezona obiranja je v polnem razmahu.
Aktualno

Pred tremi leti je ob Glavni ulici v Dokležovju zaživel Jagodni kotiček. V manjšem nasadu jagod, ki sta ga vzpostavila Damir Miholič in njegova partnerica Natalija Rebrica, je bilo sprva zasajenih le 200 sadik, letos se jih bohoti že okrog šest tisoč, ki se šibijo pod težo velikih, sočnih ekološko pridelanih rdečih sadežev.

Idejo o vzpostavitvi nasada jagod je Damirju Miholiču dal njegov nekdanji sodelavec, ki ima prav tak nasad. Pogovarjala sta se o tem, da imajo na Miholičevi domačiji približno pol hektarja neobdelane zemlje, od tega je 30 arov kmetijskih površin, ki sta jim želela Damir in njegova partnerica Natalija Rebrica vdihniti življenje. »Svetoval nama je, naj poskusiva z nasadom jagod, če imava dobro in rodovitno zemljo, zato sva se odločila za to. Sam nama je dal prvih 200 sadik, ki smo jih posadili leta 2020. Prvi plodovi so bili za nas doma ter za sosede in prijatelje,« je povedala Rebričeva.

Naslednje leto sta se odločila za širitev nasada, takrat sta imela posajenih že 1200 sadik jagod, lani pa sta ga še razširila. »Lanski pridelek nama je skoraj v celoti pobrala toča. Obirati smo začeli podobno kot letos, po 20. maju, pobirali pa smo le tri dni, nakar je bilo vse uničeno, saj takrat nasadov še nismo imeli zaščitenih,« pojasni sogovornica. Ker sta imela že takrat nekaj večkrat rodnih sadik, so te nato julija in avgusta še rodile, vendar so kmalu začele gniti, saj so bile zaradi toče močno obtolčene in zato tudi manj odporne.

natalija-rebrica, jagodni-kotiček, jagode
Jure Kljajić
Sezona obiranja jagod v Jagodnem kotičku se je že začela, trajala pa bo približno do konca junija.

Od lani imata Damir in Natalija dva nasada s približno šest tisoč sadikami. En nasad sta zasadila povsem na novo, predhodno sta vse sadike namočila v pripravek iz alg in jih tako razkužila, drugi nasad, v katerem so že dveletne sadike jagod, pa bosta po letošnji sezoni odstranila in na novem mestu v neposredni bližini zasadila novega. »Najin nasad je v triletnem preusmeritvenem obdobju, zato morava poskrbeti za kolobarjenje, saj vse jagode pridelujeva na ekološki oziroma naraven način, to pa pomeni, da so sadike jagod odporne le do neke mere, potem pa se začnejo pojavljati bolezni. Kolobariti morava tudi zaradi krepitve zemlje, saj jagode posrkajo veliko hranil iz nje.«



Kot je še pojasnila sogovornica, sadika jagod optimalno rodi dve leti, načeloma lahko tudi tretje leto, vendar vse pogostejše ekstremne vremenske razmere zelo vplivajo na rastline. »Tudi zato se nama ne izplača imeti dlje časa nasada na enem mestu in s starejšimi sadikami. Vse bolezni, ki se morebiti tam pojavijo, lahko tako preneseva tudi na nov nasad, česar si seveda ne želiva.«

Pridelane na ekološki način

Ob sprehodu skozi nasad je bilo na rastlinah že opaziti zrele in sočne jagode, sezona obiranja je pri Miholičevih v Dokležovju v polnem razmahu in bo trajala približno en mesec, torej do konca junija. Nekaj večkrat rodnih sadik bo sicer obrodilo še septembra. »Letos so vsi nasadi pokriti, saj ne želiva ponovno nevšečnosti s točo. Ker v to vlagava lastna sredstva, nama je to še toliko pomembneje. Zaradi protitočne zaščite sva morala vzpostaviti namakalni sistem, saj sedaj voda ob dežju ne pride do jagod,« še razloži Natalija Rebrica.

natalija-rebrica, jagodni-kotiček, jagode
Jure Kljajić
"Za to delo moraš res imeti voljo in biti vztrajen, saj gre v najinem primeru le za enomesečno sezono, v kateri želiva svojim strankam ponuditi najboljše," pravi Natalija Rebrica, ki je s partnerjem Damirjem Miholičem vzpostavila Jagodni kotiček.

Sadik ne škropita z zdravju škodljivimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ampak za njihovo preventivo pred boleznimi in drugimi škodljivci uporabljata pripravke iz alg in gliv. »Če bi želela iste količine, kot jih pridobijo pridelovalci, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, bi morala vsak teden sadike škropiti z naravnimi pripravki. Seveda pa velja poudariti, da so vse najine jagode brez karence, kar pomeni, da jih lahko jemo takoj po obiranju, torej jih ni treba izpirati,« še doda.

Jagod ne trgata, ampak režeta

Povpraševanje po jagodah iz Jagodnega kotička je, kot je povedala Natalija, vsako leto večje. K njima na domačijo prihaja veliko fizičnih oseb iz dobršnega dela Pomurja, sodelujeta pa tudi z dvema pomurskima vrtcema, enim pomurskim podjetjem, svoj pridelek pa prodajata tudi v Naši bauti v Murski Soboti ter v trgovini z ekološkimi pridelki v Gornji Radgoni. »Pogovarjala sva se, ali bi začela poslovati samo z zavodi, vendar se za to nisva odločila. Najini začetki ukvarjanja s sadjarstvom so bili namreč prvotno namenjeni družinama in drugim najbližjim, saj sva želela za vse zdrave jagode. Ko pa je to preraslo meje domačega dvorišča, sva začela delati še s strankami, saj sva tudi njim želela ponuditi zdrave, okusne in naravno pridelane jagode. To je torej najino bistvo.«

natalija-rebrica, jagodni-kotiček, jagode
Jure Kljajić
Od lani imata Damir in Natalija dva nasada s približno šest tisoč sadikami.

Količinsko so za fizične stranke na voljo kartonaste polkilogramske škatlice jagod, prodajata pa tako najkakovostnejše jagode kot tiste, ki so namenjene za pripravo marmelad ali sokov. Njuna posebnost pri obiranju je, da jagod ne zlagata neposredno v embalažo za prodajo, ampak jih obirata v posebne zabojčke. Prav tako jagod ne trgata, ampak jih režeta s škarjami, saj tako ostanejo sadeži dlje časa zdravi. Vsako obrano jagodo nato pregledata, pri tem uporabljata bele rokavice, in jih šele nato zlagata v škatlice.

Partnerja vse sadike za nasad nabavljata od slovenskih dobaviteljev. Pri tem ne gre za obrasle rastline, ampak zgolj koreninice. »Pri sajenju morava paziti, da zemlja in ozračje nista pregreta, prav tako ne sme biti zunaj premrzlo, zato se ravnava po setvenem koledarju,« je povedala sogovornica in dodala, da je v nasadu delo vse leto. Avgusta bosta začela saditi nov nasad, jeseni, ko bodo šle sadike v cvet, bosta morala vse cvetove potrgati. »Tudi ko so sadike majhne, jim moraš odstranjevati plevel, rezati vitice, spomladi odstraniti vse mrtvo listje. Ni torej tako, da bi rastline posadil in bi se tu delo končalo. Sedaj v sezoni pa sva tako vsak dan v nasadu. Rada se pošaliva, da je to najina poletna rezidenca.«



Razširiti želita ponudbo

Delo na osemnajstih arih, na kolikor se raztezata nasada jagod, opravljata Damir in Natalija večinoma sama, jima pa pri obiranju in pripravljanju zemlje pomagajo tudi drugi člani družine. »Poudariti velja, da sva oba redno zaposlena, ne razmišljava niti o tem, da bi pustila svoji službi in se ukvarjala samo s tem, saj nimava dodatnih površin, kjer bi lahko vzpostavila nove nasade, prav tako je ena meja, ki jo sama še lahko obvladava. To nama pomeni družinsko druženje, ob koncu dneva pa sprostitev in odklop,« poudari Rebričeva, ki poleg dela v nasadu skrbi tudi za promocijo Jagodnega kotička. Damir, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, je pristojen za bolj tehnična dela ter naročila sadik in embalaže za pakiranje.

natalija-rebrica, jagodni-kotiček, jagode
Jure Kljajić
Nasada jagod se raztezata na 18 arih.

Partnerja, ki živita v Gradišču na Natalijini domačiji, imata z Jagodnim kotičkom več načrtov za prihodnje. Čeprav nasada jagod ne bosta širila, si želita razširiti ponudbo. Tako imata že posajene borovnice, ki bodo obrodile čez približno tri leta, prav tako imata damaščanske in jedilne vrtnice. »Za to delo moraš res imeti voljo in biti vztrajen, saj gre v najinem primeru le za enomesečno sezono, v kateri želiva svojim strankam ponuditi najboljše. Ko so te zadovoljne in se vračajo k nama, je tudi za naju to veliko osebno zadovoljstvo,« je poudarila Natalija Rebrica.

Jure Kljajić
V obeh nasadih sta letos vzpostavila namakalni sistem.
jagodni-kotiček Dokležovje jagode natalija-rebrica damir-miholič