Med ustanovno sejo državnega zbora 13. maja je bil ponovno ustanovljen eden najstarejših poslanskih klubov v Sloveniji – Klub pomurskih poslancev. Obeti so bili dobri. Toliko pomurskih poslancev v državnem zboru namreč doslej še ni bilo, saj v novem mandatu regijo zastopajo Jožef Horvat, ki je po načelu senioritete prvi prevzel vodenje poslanskega kluba, Janez Magyar, Ferenc Horvath, Damijan Zrim, Tine Novak, Sara Žibrat in Vera Granfol. Po spremembi poslovnika bi v klub vključili tudi Darka Krajnca, ki je bil sicer izvoljeni v volilnem okraju Pesnica, a že vrsto let živi v naselju Pince - Marof, zato je izrazil željo, da bi postal član poslanskega kluba.
Upi po večji moči in okrepljenem sodelovanju so hitro splavali po vodi, saj so že ob naslednji seji državnega zbora, 18. maja, klub zapustili člani bodoče vladajoče stranke Gibanja Svoboda Novak, Žibratova in Granfolova, ki jim je sledil tudi poslanec Socialnih demokratov Zrim. Razlog? Dogajanje na ustanovni seji državnega zbora, ko so v SDS in NSi vložili več kot 30 zakonodajnih predlogov, kar so v koalicijskih strankah prepoznali kot proceduralno zlorabo za potrebe blokade nove vlade.
Pobudnik nesojeni član
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Pobudnik izstopa poslancev največje stranke je bil ravno Krajnc, zaradi katerega so v klubu spreminjali pravila za včlanitev. »Isti ljudje, ki želijo biti iskreni in sodelovati, na tak grd način zlorabljajo proceduro v parlamentu z nekimi manipulacijami. V takem klubu ne vidimo nobene dodane vrednosti, dokler se dela na tak način in nas blokira,« pojasnjuje odločitev nesojeni član pomurskega poslanskega kluba, ki je sicer neformalni koordinator poslanske skupine Gibanja Svoboda v ptujski volilni enoti.
Kot še pravi, je bil sprva počaščen, da bi ga sprejeli medse, vendar jim zaradi nekonstruktivnega delovanja opozicije kaj drugega ni preostalo. Vrata za ponovno včlanitev Krajnc pušča odprta, če se bo izkazalo, da je sodelovanje možno. Ne izključuje niti ustanovitve novega kluba. Ne glede na izstop pa Kranjc napoveduje zastopanje regijskih interesov.
»Na začetku smo imeli veliko upanja, da bomo lahko skupaj sodelovali v korist celotnega Pomurja,« pa pravi Damijan Zrim, ki še meni, da lahko poslanstvo nadaljujejo tudi izven kluba, za katerega sicer obžaluje, da je začasno propadel. »Upamo, da se bodo strasti pomirile, saj politična nagajanja v Ljubljani ne bi smela vplivati na delovanje v Pomurju,« poudari poslanec Socialnih demokratov, ki je bil izvoljen na Goričkem.
Vlaganje zakonov je njihovo delo
Jožef Horvat, ki je tako z Magyarjem in poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencem Horvathom ostal v klubu, globoko obžaluje izstope pomurskih kolegov. Poudarja, da njegova stranka Nova Slovenija s svojimi zakonskimi predlogi ni ovirala bodoče koalicije, ravno tako pa niso bili podpisniki posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi, ki so ga predlagali v SDS. Kot dodaja, je član kluba že v petem mandatu in nikoli doslej ni iz kluba nihče izstopil. Sam nima nobenih težav glede sodelovanja s koalicijo, prav tako pa se retorično sprašuje, ali člani kluba iz opozicije ne bi smeli vlagati zakonov. »Saj to je vendarle naše delo,« izpostavi Horvat, ki bi pomurske poslance, ki so izstopili iz kluba, z veseljem sprejel nazaj, če prekličejo svoje odstopne izjave.
Podobno meni Janez Magyar, ki njihovo dejanje ocenjuje kot zgodovinsko napako, na očitke o nekonstruktivnem delovanju pa odgovarja, da gre za neumnost. »Zato smo tam. Tudi oni imajo pravico vlaganja zakonov,« je jasen nekdanji lendavski župan, ki še dodaja, da dogajanje med koalicijo in opozicijo pravzaprav ne bi smelo vplivati na sodelovanje pomurskih poslancev. Magyar prav tako nima nič proti, če se izstopniki vrnejo v klub.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki je skupaj s svojim italijanskim kolegom Felicejem Žižo napovedal podporo vladi Roberta Goloba, pa je prepričan, da v obstoječi obliki ne moremo govoriti o Klubu pomurskih poslancev, če vanj ni vključena več kot polovica pomurskih poslancev. »Svoj mandat v klubu puščam odprt, saj lahko vsebinsko začnemo delati le, če bomo vsi člani.«
Slavinec in Džuban o izstopu
Pobudnik ustanovitve Kluba pomurskih poslancev je bil leta 2005 Mitja Slavinec, zdajšnji državni sekretar, takrat še kot poslanec LDS. Slavinec je kritičen do trenutnega dogajanja, saj pravi, da v klubu nikoli niso obravnavali politično obarvanih tem, ampak so ga ustanovili izključno za usklajevanje vsebin in dajanje pobud, ki so povezane s Pomurjem. »Upam, da bodo v nadaljevanju poslanci vseeno spoznali pomen nadstrankarskega delovanja na osnovi regijske povezanosti,« je povedal za naš časopis.
V klubu je takrat deloval tudi Geza Džuban, ki je v državnem zboru kot poslanec prebil 16 let. Nekdanji član LDS sicer potrjuje, da konfliktov na ravni kluba takrat ni bilo, ampak tudi poudari, da ravno tako ni bilo tovrstnega dogajanja na nivoju parlamentarne demokracije, ki ga sproža trenutna opozicija. »To početje opozicije in druščine me skrbi, a po drugi strani je bila tudi odločitev o izstopu iz kluba malo preuranjena. Če se bodo blokade na račun sestavljanja vlade nadaljevale, potem bi bila njihova odločitev upravičena, saj na tak način ni mogoče sodelovati,« pravi Džuban.