O drogah in odvisnosti se včasih več, drugič manj govori, zasvojenost z drogo pa je bolj ali manj prisotna ves čas. Tudi pri nas, čisto blizu nas. Ko se prikrade, je tihi spremljevalec in uničevalec ne le tistega, ki ga je premamila trava, heroin, ekstazi ali kakšna druga sodobna droga, temveč celotne družine. Pristojni organi in različne ustanove sicer ne poročajo o kakšnem opaznem porastu, dejstvo pa je, da je mladim danes droga dokaj dostopna, zaradi cene in načina prodaje. Malo je potrebno, da si prvič kaj prižgejo ali vzamejo, pot v odvisnost je sunkovita, izhod iz nje pa peklenski.
O problematiki drog je vedno treba govoriti z občutkom, da ne bi spodbudili še koga, pove zdravnik Nenad Petrovič, ki vodi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v ZD Murska Sobota (CPZOPD). »Pri nas so postale droge popularne oziroma razširjene nekje po osamosvojitvi Slovenije, ko se je tok blaga preusmeril čez Pomurje in je skozi naše kraje šla tudi droga, zanimivi pa smo tudi za trgovino s tabletami, ekstazijem in drugimi sintetičnimi drogami,« pove.
"Tudi 'trava', marihuana, je velik problem, sploh ko vidiš, kaj vse lahko naredi," pove Petrovič. Iz radovednosti se lahko razvije huda odvisnost. Misel: "Nove razmere so vplivale na spremembo načinov distribucije prepovedane droge uporabnikom, povečala se je dostava prek poštnih pošiljk, kar pomeni še težje odkrivanje in manj odkritih kaznivih dejanj in prekrškov."
Sredi 90. let je opravil raziskavo pri osmošolcih in vzorcu srednješolcev. »Pokazala je, da so vsi začeli s travo, marihuano, nekaj med njimi jih je poskusilo tudi trde droge, heroin. Na začetku sta bila pri nas heroin in intravenozno uživanje drog velik problem, trudili smo se, da bi bilo intravenske uporabe, tudi zaradi rizičnega vedenja in s krvjo prenosljivih bolezni, čim manj. Kar nam je uspelo, težav z odvisnostjo pa ni bilo manj, le heroinu so se pridružile druge droge in mešanice,« pravi Petrovič.
»Trava« je pri nas zelo velik problem
Tudi »trava« oz. marihuana je velik problem, sploh ko vidiš, kaj vse lahko naredi, pove. Iz radovednosti se lahko razvije huda odvisnost, saj nekateri ne znajo nehati. V CPZOPD ugotavljajo, da so pri nas problem tudi kokain in dizajnerske droge ali sintetične droge in različna psihoaktivna zdravila. Pri dizajnerskih drogah gre za to, da se iz dneva v dan pojavljajo nove. Kajti dokler ni na seznamu prepovedanih substanc, še ni nedovoljena. Proizvajalci spremenijo le kakšno molekulo in jo preprodajajo kot novo drogo. Šele ko jo pristojni zaznajo, jo uvrstijo na seznam prepovedanih drog. A takrat so na trgu že nove.
Problem je, da danes odvisniki pogosto zlorabljajo in mešajo različne substance. »Mešajo kokain, heroin, amfetamin ali spid ter različne sintetične droge in psihoaktivna zdravila. Nekateri bi pojedli vse.« Pri sintetičnih drogah je nevarnost za predoziranje lahko velika. Spomnimo, ekstazi, plesna droga, če se hkrati ne popije dovolj tekočine, povzroči pregrevanje in dehidracijo, zaradi tega je že prišlo do smrtnih primerov. Pojavljajo se nove droge, ki so si v osnovi podobne, ampak imajo različne učinke, nekatere blokirajo, da si omamljen in apatičen na zunaj, druge substance pa so poživila. Poživilo je tudi kokain, na primer, kdor ga vzame, se počuti zmožnega vsega, polnega energije. Predoziranje lahko tudi pri zdravem človeku pripelje do infarkta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Treba je omeniti tudi samozdravljenje in uporabo kakšnih uspaval. Pacienti izsiljujejo zdravnike, da jim predpišejo uspavala, opiate, pomirjevala, anksiolitike in druga zdravila za zdravljenje čustvenih napetosti, ki jih potem preprodajajo. »Ne bi si mislili, kdo vse jih prodaja. In tega ni malo. Dobro pa je,« doda Petrovič, »da lahko zdravnik na recept predpiše le eno škatlo.«
Droge vse bolj dostopne
Nekoč je redni odvisnik pokuril tudi 100 mark in več na dan, kar je bilo ogromno za tiste čase, zato je odvisnost vodila v kriminal. Mnoge družine so skoraj obubožale. Danes pa je cena drog kakšno tretjino vrednosti, kot so stale nekoč. Takrat si že po videzu lahko ocenil, kdo se drogira, danes pa so uživalci veliko bolj prikriti in na pogled običajni ljudje. Vseeno pa odvisnik, mali diler, še vedno potrebuje vsaj pet drugih odvisnikov, da zadovolji svoje potrebe. »Pred nekaj leti so se dilerji pri nas v želji po večjih zaslužkih spravili na srednje in osnovne šole in na šolah in v okolici otroke napeljevali v droge. Ponujali so travo, ekstazi, dizajnerske droge, tudi heroin, vse živo. Po uvedbi varnostnikov se je to izboljšalo in kaže, da je bil neki plato dosežen, število se ne dviga več tako strmo, se pa uporaba drog ne zmanjšuje,« opozori Petrovič.
»Pred nekaj leti so se dilerji pri nas v želji po večjih zaslužkih spravili na srednje in osnovne šole in na šolah in v okolici otroke napeljevali v droge."
Mlade, najstnike marsikaj zanima in želijo kaj novega, tudi prepovedanega, poskusiti ali koga posnemati. Tudi kakšna neprimerna družba jih k temu nagovarja. Začnejo z mehkimi drogami, »travo«, nekaj med njimi pa jih preide na trde droge, pri katerih hitro postaneš odvisen. Iz krempelj odvisnosti in neprimerne družbe pa se je težko izviti.
Predolgo si zatiskajo oči
Starši in domače okolje imajo ključno vlogo. Če pride pri otrocih do odvisnosti, se s tem težko soočijo. Tudi zatiskajo si oči ali celo vedo za vse druge, samo pri svojih ne opazijo. Petrovič pove, da lahko njihova ambulanta s strokovnim timom pomaga, a tudi starši morajo pri spopadanju z odvisnostjo vložiti precej energije. »Uspeh ne pride takoj in ne hitro, treba je vztrajati leta in ves čas spremljati rizičnega mladostnika, tudi ko enkrat odraste.«
Nekoč so bili odvisniki mladi, zdaj pa se zgodi, da otroci odraščajo v družinah, kjer so starši odvisniki. »Kako bo otrok, ki živi v takem okolju, kjer se poleg odvisnosti soočajo z vsem, kar to potegne za sabo, odraščal,« se sprašuje sogovornik in doda, »čeprav imajo starši negativne izkušnje in se zavedajo, kako hudo je, ne naredijo nič, da bi zasvojenost preprečili pri svojih otrocih. Poznam primere, ko jim starši sami vbrizgajo heroin. To so zelo žalostne in hude zgodbe.«
Na kaj naj so pozorni starši?
Ko mladi izgubijo zanimanje za vse, kar jih je prej veselilo, pade jim uspeh v šoli, začnejo zmanjkovati stvari doma, omenjajo le določeno družbo, ne izpolnijo obljub, se čudno in drugače vedejo, so bolj zaspani ali marsikaj zamolčijo. Tudi če pride otrok naspidiran ali zelo drugačen domov, je to gotovo alarm. Poleg odkritega pogovora je možno testiranje, ki ga lahko doma opravijo s testerjem za ugotavljanje različnih drog, kupljenim v lekarni. Pri testiranju naj jih presenetijo, saj odvisniki že vedo, kako dolgo se katera substanca zazna, nekatere ostanejo nekaj dni, druge tudi mesec. Pozorni naj so tudi na zenice, pri predoziranju heroina so ekstremno ozke, pri travi so širše, oči pa rdeče, kot bi bile vnete, pri mešanicah drog, ki jih kdaj tudi »snifajo«, pa znajo postati agresivni in divji.
Ni kraja, kjer droge ne bi bilo
CPZOPD je odprt za vse, trenutno je nekaj manj mladostnikov pod 16 let, kot jih je bilo na začetku, pogosteje pa pridejo stari od 18 do 21 let in vse do 60 let. Morda je nekaj več fantov, ampak tudi dekleta niso izvzeta. Se zgodi, da se nanje obrnejo odvisniki, potem pa prek njih spoznajo, da jih je več v družbi, in poskusijo še te povabiti k udeležbi v programu. V metadonski ambulanti, kot se ji še vedno pogovorno pravi, ponujajo strokovno pomoč in različne terapije, tudi take, da pridejo le enkrat na mesec, kar pomeni, da se lažje vključujejo v življenje in hodijo v službo. Se pa morajo obvezno držati pravil, ne smejo uživati drog in tudi alkohola ne.
Droga je danes tudi zaradi večje dostopnosti bolj prisotna. »Kar je bila glede droge včasih Primorska, danes ni več. V vseh regijah je problem podoben, prav tako ni več razlike med mestom in vasjo. Ni naselja v Pomurju, kjer ne bi zaznali težav z nedovoljenimi drogami. Težave z odvisnostjo od nedovoljenih drog so dosegle neki plato, narašča pa odvisnost od nekemičnih odvisnosti, tudi od hazarda,« še opozori Petrovič.
Manj odkritega ne pomeni manj droge
»Kriminalisti in policisti Policijske uprave Murska Sobota smo v zadnjih letih zaznali in obravnavali manjše število kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih s prepovedano drogo, podoben trend se zaznava tudi na območju celotne Slovenije. Zavedati se moramo, da statistični upad kaznivih dejanj ne izraža dejanskega stanja problematike na tem področju. Spremljajoči podatki, ki se nanašajo na količine zaseženih prepovedanih drog ter čistosti prepovedanih, tudi kažejo na razpoložljivost drog na slovenskem trgu,« je povedala Suzana Rauš, predstavnica za odnose z javnostmi in samostojna policijska inšpektorica.
"Zavedati se moramo, da statistični upad kaznivih dejanj ne izraža dejanskega stanja problematike na tem področju."
Kriminaliteta, povezana s prepovedano drogo, je prikrita kriminaliteta, ki jo policija odkrije na podlagi lastnega dela in lastne samoiniciative. Pri tem spomni, da obstaja poseben odnos med udeleženci, kjer zaradi medsebojne odvisnosti ni klasičnih naznanil policiji in skorajda ni primerov, da bi posameznik, vpleten v neko kaznivo ravnanje, to tudi naznanil organom pregona. »Zato podatki izražajo samo tisto, kar policija sama odkrije, zavedati pa se je treba, da je temno polje na tem področju izredno veliko.«
Na odkrivanje tovrstne kriminalitete je vplivala tudi epidemija covida-19, tako na povpraševanje po prepovedani drogi kot na ponudbo. Rauševa pove: »Zaradi omejitve zbiranja je bilo manj javnih prireditev in s tem manj odprte scene. Nove razmere so vplivale na spremembo načinov distribucije prepovedane droge uporabnikom, povečala se je dostava prek poštnih pošiljk, kar pomeni še težje odkrivanje in manj odkritih kaznivih dejanj in prekrškov. S poštnimi pošiljkami je povezano tudi trgovanje prek odprtega in temnega spleta, kjer lahko kupec prepovedano drogo kupi in jo dobi prek poštne pošiljke.«
V Sloveniji prevladuje uporaba konoplje, sledijo kokain, ekstazi, LSD, amfetamin in heroin in podobno je tudi na območju, ki ga pokriva PU Murska Sobota. Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog med prebivalci Slovenije med letoma 2012 in 2018 kaže, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala. »Najbolj na račun konoplje, kokain pa predstavlja drugo najbolj uporabljeno prepovedano drogo, kar lahko potrdimo tudi pri delu na terenu.« Podatki pa nakazujejo, da se uporaba kokaina v Evropi že kaže pri zdravstvenih težavah, ki so povezane z drogami. V Sloveniji v zadnjih letih zaznavajo porast števila smrti, povezanih z uporabo drog, na območju PU Murska Sobota pa tovrstne smrti v zadnjih letih niso obravnavali.
Suzana Rauš opozarja, da vedno obstaja možnost, da nam neznane ali znane osebe izkoristijo našo nepazljivost in nam v pijačo ali drugače dodajo ali podtaknejo kakšno od sintetičnih drog in zdravil ali peciva s konopljo, tako imenovane cookije, ter nas pri tem zlorabijo za svoje namene.
Droge prisotne na zabavah
O prisotnosti drog na različnih zabavah je vedno veliko govora, še posebej če gre za zasebne zabave. Rauševa opozarja, da vedno obstaja možnost, da nam neznane ali znane osebe izkoristijo našo nepazljivost in nam v pijačo ali drugače dodajo ali podtaknejo kakšno od sintetičnih drog in zdravil ali peciva s konopljo, tako imenovane cookije, ter nas pri tem zlorabijo za svoje namene. »Mladostnike je o tovrstni problematiki treba ozavestiti, da se znajo zaščititi ali ustrezno reagirati. Najbolje, da so v družbi prijateljev, ki bi jim lahko pomagali, in imajo svojo pijačo na očeh, da steklenice pijače sprejemajo zaprte, ne nasedajo provokacijam, naj nekaj poskusijo, da jim bo potem še bolje. Predvsem pa naj bodo pozorni na svoja ravnanja in počutje, čudne reakcije in spremenjeno zavest.«
Družina je med najpomembnejšimi varovalnimi dejavniki na področju preprečevanja uporabe drog in zasvojenosti. Pomembno je, da starši z otrokom ohranjajo stik, z njim komunicirajo in ga poslušajo ter vzdržujejo dobre medsebojne odnose. Tako imajo več možnosti, da pravočasno opazijo ogrožajoče spremembe. Nekateri mladostniki se s tveganimi vedenji, med katerimi je uporaba psihoaktivnih snovi, srečajo že zelo zgodaj, pomembno pa je, da se to opazi in odreagira čim prej.
Miha (ime je izmišljeno), 25 let: Danes lahko dobiš vse
»Drogo sem začel uživati nekje v srednji šoli, ta scena pa me je privlačila že od otroštva, gledal sem filme s tako vsebino in poslušal tako glasbo. Na neki način sem hotel v to. Nisem pa si nikoli mislil, da bom prišel tako daleč. Vedel sem, da je hudo, a si niti predstavljal nisem, da je tako hudo, da je strašno. Da imaš panične napade, paranojo, da te vse boli, da ti je mrzlo in vroče hkrati, da imaš hude bolečine v nogah, kosteh in povsod. V tem času sem izgubil veliko prijateljev, ves čas pa mi je ob strani stala prijateljica. Začel sem s cigaretami in alkoholom, potem sem jemal spid, ekstazi, različne droge … vse je bilo dobro, dokler mi heroin ni začel povzročati hudih težav, odvisnosti. Vedno več ga potrebuješ in ne moreš nehati. Celo plačo sem porabil za drogo. Bil sem tudi brezdomec in sem živel v avtu. Danes ni težko priti do droge in lahko dobiš vse. Sploh pa na kakšni zabavi. Ko si enkrat notri, ne moreš ven. Zdaj sem na metadonu, saj so bili doma problemi in so mi dali ultimat, ali grem ali kaj naredim. Me je pa še vedno strah, saj je to edino, kar mi preprečuje, da grem spet na heroin.«
