Jožef Škalič, župan Občine Kuzma, je prevzel odgovornost za napake pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in ponudil odstop, prizadetim pa se je tudi opravičil. Prav tako je na predlog nadzornega odbora zahteval, da direktor občinske uprave Milan Matiš pripravi pisno poročilo, zakaj je prišlo do napak in nepravilnosti pri pripravi predlogov, na osnovi tega pa bodo ugotavljali osebno odgovornost po zakonu o delovnih razmerjih. Morebitne ukrepe bo zaposlenim v občinski upravi izrekel direktor, direktorju pa župan.
Ob tem je Škalič še povedal, da je to učna ura za vse, torej tudi za občane. Kajti lastniki nepremičnin doslej niso jemali resno opozoril, da morajo nekatere zadeve urediti sami. Občinska uprava je v občinskem glasilu Novičke, ki jih vsak teden prejme petsto gospodinjstev, objavljene pa so tudi na spletni strani občine, občane nekajkrat opozorila, da morajo na geodetski upravi urediti podatke o dejanski velikosti stavb, vendar se je na to odzvalo deset do petnajst oseb, prav tako občinska uprava ni odločala o tem, katera zemljišča naj bodo zazidljiva in katera ne.
Kot je pojasnil Škalič, takšno stanje v večini primerov izhaja iz leta 1979, ko je bila v občini opravljena uradna izmera. Takrat je vladalo prepričanje, da je to priložnost za družine, da si bodo z zemljišči, ki jih bodo opredelili kot zazidljive parcele, povečale premoženje oziroma da bodo starši s tem otrokom zagotovili zemljišča za gradnjo hiš. »Teh podatkov nihče ni izbrisal, dediči pa se zdaj sprašujejo, kdo je meni to in to parcelo uvrstil med zazidljive. Zato smo pozivali občane, da uredijo tudi te zadeve, vendar so prihajali v glavnem tisti, ki so hoteli zidati,« je pojasnil Škalič. Povedal je še, da ko je na ministrstvu za okolje in prostor prosil, da bi nekatera območja namenili za stanovanjsko gradnjo za mlade družine, so tam vzeli v roke mapo s podatki, da ima občina nekaj čez 70 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč, ter ga zavrnili rekoč, da se lahko znova pogovarjajo, ko bodo izkoriščene vse te možnosti. Škalič je tudi opozoril, da bi jih ponovno sprejemanje občinskega prostorskega načrta, ki ga je občina nazadnje dobila leta 2013, stalo od 60 do 100 tisoč evrov, postopki pa bi spet trajali več let.
Župan je tudi zavrnil navedbe nekaterih občanov, da plačujejo NUSZ, v katerem je točkovana tudi opremljenost zemljišč s kanalizacijo, čeprav te nimajo oziroma so si majhno čistilno napravo postavili sami, zanjo pa doslej niso prejeli subvencije. Dejal je, da so doslej subvencijo izplačali vsem, ki so oddali vloge, in sicer do največ 50 odstotkov stroškov brez DDV, proračunskih sredstev v ta namen pa še niso porabili v celoti. Kanalizacijski sistem ima občina samo v strnjenem delu Kuzme, drugod pa to ni mogoče zaradi razpršene poselitve.
Popravili vrednost točke
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2019 bo v Občini Kuzma za zazidana stavbna zemljišča 0,0001 in za nezazidana 0,00012 evra (za leto 2018 je ta 0,00522 evra za zazidana in 0,00355 evra za nezazidana), za leto 2020 pa bo vrednost točke za zazidana zemljišča 0,00261 evra in za nezazidana zemljišča 0,003 evra in bo tako primerljiva za območje in z drugimi občinami. Nova vrednost nadomestila bo zato bistveno nižja in po novih izračunih lastniki za leto 2019 ne bodo dobili odmere iz davčne uprave oziroma le v izjemnih primerih. Prav tako je občinski svet s sprejetjem sprememb odloka o NUSZ odpravil vse anomalije ali razlike glede komunalne opreme, teras, balkonov in drugega.
Ob tem je Škalič še povedal, da je to učna ura za vse, torej tudi za občane. Kajti lastniki nepremičnin doslej niso jemali resno opozoril, da morajo nekatere zadeve urediti sami. Občinska uprava je v občinskem glasilu Novičke, ki jih vsak teden prejme petsto gospodinjstev, objavljene pa so tudi na spletni strani občine, občane nekajkrat opozorila, da morajo na geodetski upravi urediti podatke o dejanski velikosti stavb, vendar se je na to odzvalo deset do petnajst oseb, prav tako občinska uprava ni odločala o tem, katera zemljišča naj bodo zazidljiva in katera ne.
Kot je pojasnil Škalič, takšno stanje v večini primerov izhaja iz leta 1979, ko je bila v občini opravljena uradna izmera. Takrat je vladalo prepričanje, da je to priložnost za družine, da si bodo z zemljišči, ki jih bodo opredelili kot zazidljive parcele, povečale premoženje oziroma da bodo starši s tem otrokom zagotovili zemljišča za gradnjo hiš. »Teh podatkov nihče ni izbrisal, dediči pa se zdaj sprašujejo, kdo je meni to in to parcelo uvrstil med zazidljive. Zato smo pozivali občane, da uredijo tudi te zadeve, vendar so prihajali v glavnem tisti, ki so hoteli zidati,« je pojasnil Škalič. Povedal je še, da ko je na ministrstvu za okolje in prostor prosil, da bi nekatera območja namenili za stanovanjsko gradnjo za mlade družine, so tam vzeli v roke mapo s podatki, da ima občina nekaj čez 70 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč, ter ga zavrnili rekoč, da se lahko znova pogovarjajo, ko bodo izkoriščene vse te možnosti. Škalič je tudi opozoril, da bi jih ponovno sprejemanje občinskega prostorskega načrta, ki ga je občina nazadnje dobila leta 2013, stalo od 60 do 100 tisoč evrov, postopki pa bi spet trajali več let.
Župan je tudi zavrnil navedbe nekaterih občanov, da plačujejo NUSZ, v katerem je točkovana tudi opremljenost zemljišč s kanalizacijo, čeprav te nimajo oziroma so si majhno čistilno napravo postavili sami, zanjo pa doslej niso prejeli subvencije. Dejal je, da so doslej subvencijo izplačali vsem, ki so oddali vloge, in sicer do največ 50 odstotkov stroškov brez DDV, proračunskih sredstev v ta namen pa še niso porabili v celoti. Kanalizacijski sistem ima občina samo v strnjenem delu Kuzme, drugod pa to ni mogoče zaradi razpršene poselitve.