S to gesto se pregnane meščane na simbolični način vrača pred njihove domove in v ulice mest, kjer so nekoč živeli in kjer mnogi med njimi nimajo niti svojih grobov.
Slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki judovskih družin, rabin Ariel Haddad, predsedniki judovskih skupnosti iz Slovenije in tujine ter avtor projekta Gunther Demnig, umetnik, ki je medeninaste tlakovce s vklesanimi osebnimi podatki posameznih žrtev položil že v 610 mestih. Odločili so, da bodo v Lendavi tlakovce spomina umestili v pločnike pred zadnjim domovanjem treh judovskih družin, družine Blau, Balkanyi in Schwarz.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Lendavski župan Janez Magyar je ob tej priložnosti izpostavil, da se s tem poklanjajo pomembni in vplivni skupnosti, ki je tu živela ter pomembno vplivala na gospodarski in obči razvoj Lendave. »V vojni in v največjem organiziranem zločinu nad človeštvom, je bilo pobitih 85 odstotkov judovske skupnosti, kasneje pa so se mnogi Judje še odselili. Za njimi so ostale tovarne, banke, hranilnica, hiše in drugi pomniki, ki so spominjali, da je tu nekoč živela in delovala močna judovska skupnost.« Ker lahko spet zaslutimo v družbi širjenja nestrpnosti, nobeno opozarjanje in opozorilo, da to ni prav, ne sme biti odveč. Podrobneje je posamezne družine predstavil Boris Hajdinjak in povedal, da se tlakovci spomina ne postavljajo le Judom in posameznikom, ki so umrli, ampak družinam, ki so trpele.
Tlakovce spomina je Gunther Demnig ob prisotnosti potomcev Judov ali drugih posameznikov, ki se ukvarjajo z Judi, položil najprej v Glavni ulici 13 Ludviku, ženi Magdi in Liviji Blau. Ludvik ali Lajos Blau je bile eden pomembnejših članov judovske skupnosti v Lendavi, sin trgovca in solastnik dežnikarne, pletilstva in tekstilnega podjetja. Bil je edini član ožje družine, ki je vojno preživel in se je kasneje zavzel za postavitev spomenika žrtvam holokavsta na dolnjelendavskem judovskem pokopališču. V Glavni ulici 46 so se spomnili Dore, Aleksandra in Elizabete Balkányi. Balkanyijevi, prvi je bil Aleksandrov oče Ernest, so imeli v Lendavi znamenito tiskarno in papirnico, kjer so med drugim tiskali Ljudsko pravico, ki jo je urejal Miško Kranjec, predhodnico slovenskega častnika Delo. Pomembni so tudi zato, ker je Aleksander, ki ni bil Jud, v času pogroma posvojil judovsko deklico
Eriko in jo s tem rešil gotove smrti. Sam je v vojni umrl, za posvojenko pa je skrbela njegova žena.
Pet kamnov pa so položili še v Glavni ulici 68, in sicer Rozi, Josipu, Rozi, Tomislavu in Veri Schwarz. Preživel je edino Tomislav, ki se je preselil v Izrael in tam o svoji življenjski zgodbi napisal roman Tibi.
Dečkovo potovanje, ki pa v slovenščino še ni preveden.Ker je Lendava na dvojezičnem območju, je vsaka oseba dobila po dva tlakovca s slovenskim in madžarskim zapisom.
V Murski Soboti pa so enajst tlakovcev spomina položili pred tremi judovskimi hišami, pred hišo Bergerjevih, družine trgovcev, v Ulici Staneta Rozmana 1, in to Belu, Lauri in Lizi, štiri v Slomškovi ulici 23 družini Hahn, ki so imeli tiskarno, Izidorju, Irena, Šariki in Andreju, ter še tri v Slovenski ulica 47 Sigmundu, Ladislavu, Katarini in Nikolaju Frimu, ki so prav tako imeli trgovino. Umetniški projekt kamni spotikavci, tlakovci spomina, koordinirata Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki ga vodi Boris Hajdinjak, in Judovski kulturni center Ljubljana, ki ga vodi Robert Waltl. Gunther Demnig pa je s polaganjem tlakovcev pričel leta 1994, da bi s z njimi obudil spomin na brezimne in pozabljene žrtve nacizma. Do danes jih je bilo po Evropi vgrajenih okoli 70 tisoč z medenino prevlečenih kamnitih tlakovcev, tudi v Ljubljani in Mariboru. Častni pokrovitelj projekta v Sloveniji pa je predsednik republike Borut Pahor.
Več fotografij si lahko ogledate TU.