Slavnostna govornica na kulturni prireditvi je bila direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi. V kulturnem programu so nastopili: Ilona Zadravec Szekeres, Lucija Šetar, Laura Pal in Emil Pal, ter folklorna skupina Mecsek in ljudski godci Tenkes iz Pecsuha. Na prireditvi so podelili štiri najvišja priznanja s področja narodnostne kulture. Kulturno priznanje Györgya Zale za življenjsko delo je prejela Anna Car. Kulturno priznanje Györgya Zale je prejel Peter Šooš, posebno kulturno priznanje Györgya Zale Bela Bokor, zahvali listini pa sta prejela Janosne Anduska in Lajosne Orban. Dan madžarske kulture obeležujejo 22. januarja, ker je ta dan leta 1823 Ferenc Kölcsey dokončal besedilo madžarske himne.
Tomaž Galič
Dan madžarske kulture v Lendavi.
Tomaž Galič
Dan madžarske kulture v Lendavi.
Direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi je v svojem govoru ob slovesnosti spomnila, da sta se pred dvesto leti, januarja 1823, rodila Madach in Petöfi, istega leta pa je Kölcsey dokončal svoj rokopis himne, ki jo je začel pisati leto pred tem: »Vsi trije so skupno živeli 115 let, kar je le dobro stoletje, toda to, kar so ustvarili, bo za vedno in neizbrisno ostalo del madžarske obče kulture. Vsi trije so bili velikani duha.« Med velikani duha je tudi György Zala, arhitekt, rojen v Lendavi, ki je za seboj nedvomno pustil veličastno življenjsko delo, njegovo mesto med pomembnimi umetniki pa se z leti vse bolj utrjuje. Pri tem je Krisztina Csibi poudarili tudi pomen sodobnih ustvarjalcev, med temi so tudi pomurski, ki pišejo v madžarskem jeziku: »Obstajajo tudi kratkoročni cilji. Na primer ocenitev položaja madžarske kulture v tujini. Kmalu bomo začeli z obsežnim delom, ki smo ga poimenovali Pregled madžarske kulture v tujini med leti 1918 in 2023. Tudi pri tem računamo na vas, še posebej na predstavnike madžarske kulture v Pomurju. Menim, da bo kultura, ne glede na to, v kakšno smer bo šel svet in kakšne preizkušnje nas čakajo, v vseh okoliščinah temelj za obstoj Madžarov.«
