Dogodek sta organizirala Občina Lendava in Galerija-Muzej Lendava. Maketo sta predala namenu podžupan Občine Lendava, ki opravlja funkcijo župana, Ivan Koncut in direktor Nafte Strojne Drago Franko. Publikacijo, katere avtor je dr. Zoltan Kepe Lendvai, pa je predstavil direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.
Maketo naftnega stolpa so leta 1950 so s pomočjo strokovnega kadra iz takratne Nafte Strojna izdelali dijaki rudarske šole v Lendavi. Leta 1950 so jo podarili kolektivu Nafte ob prevzemu podjetja v svoje upravljanje. Maketa stolpa stoji na mestu, kjer je nekoč stalo podjetje Nafta Strojna. Z njo želijo vsem občanom in obiskovalcem mesta na simbolni način sporočiti, da spoštujejo tehnično-kulturno dediščino kraja in da želijo z gospodarskim razvojem mesta nadaljevati, so poudarili organizatorji dogodka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Podžupan občine Lendava Ivan Koncut je spomnil, da 3. julija mineva 88 let od stavke rudarjev v Zagorju. Takrat so rudarji gladovno stavkali in na ta dan se v Sloveniji tudi obeležuje dan rudarjev. V Lendavi obeležujejo dan belih rudarjev. Nafta Lendava je podjetje, ki je pustilo močan pečat v tem kraju. Ogromno je naredilo za to mesto in okolico, imelo pa je tudi srednjo in višjo rudarsko šolo. Zahvalil se je podjetje Petrol Geo, katero je dovolilo, da so stolp postavili na njihovem zemljišču.
O zgodovini podjetja in belih rudarjih v Lendavi je govoril Jožef Gjerek, kateri je bil nekoč zaposlen v Nafti Lendava. Spomnil je na začetke leta 1943, ko so odkrili plinsko polje v Dolini, kmalu za tem isto leto pa še naftno polje v Petišovcih. Tu so v začetku načrpali deset ton nafte na dan. Po drugi svetovni vojni leta 1945 so ustanovili podjetje Izvori nafte Dolnja Lendava, ki je upravljalo z naftnimi polji Dolina in Petišovci v Sloveniji ter Peklenica in Selnica na Hrvaškem. Leta 1950 je bilo na petišovskem polju že dvanajst vrtalnih garnitur. Leta 1951 pa je bilo Petišovsko polje z 72 tisoč tonami načrpane nafte največje v takratni Jugoslaviji.
Dubravko Baumgartner je ob predstavitvi knjige Nafta 75, 75 let pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave, povedal, da je Nafta Lendava z enim največjih nahajališč v takratni Jugoslaviji na Petišovskem polju in s številnimi strokovnjaki nedvomno bila pomemben gospodarski steber nekdanje skupne države. Še posebej pa regije s številnim delovnimi mesti, saj skorajda ni bilo družine na tem območju, ki ne bi bila kakorkoli povezana z Nafto Lendava. Naftini strokovnjaki so skozi desetletja orali ledino na več področjih. Lendava je bila prvo mesto, kjer so začeli uvajati geotermalno energijo. Vsako obdobje je pustilo pomemben del v mozaiku tega nekoč paradnega konja gospodarstva na tem območju.
