V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je potekal folklorni večer Polka je ukazana, ki ga je organiziral JSKD OI Lendava v sodelovanju s Kulturnim društvom Prekmurje Lendava. Večer je bil posvečen spomladi preminulemu Mirku Ramovšu, utemeljitelju etnokoreologije, znanosti o ljudskem plesu na Slovenskem. Mirko Ramovš je bil ljudskemu plesu zavezan poklicno, hkrati pa je bil ta tudi njegov konjiček. Ljudsko plesno izročilo na slovenskem ozemlju je preučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene podobe, šeg in navad, povezanih s plesom ter sodobnih transformacij.
Na dogodku so nastopili Folklorna skupina šole in vrtca Miška Kranjca Velika Polana, Folklorno društvo Prekmurje Lendava, Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci, Folklorna skupina KD Marko Beltinci, Folklorno društvo Lancova vas, Folklorna skupina KUD Beltinci in Akademska folklorna skupina France Marolt. Slednjo je Ramovš vodil dolgih 45 let, zato se mu je kot zadnja poklonila z njegovim spletom Plesi ljubljanskega predmestja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Slavnostna govornica na prireditvi je bila Nežka Lubej, zunanja sodelavka JSKD, negovalka ljudskega izročila, spremljevalka folklornih skupin, sodelavka in dolgoletna prijateljica Mirka Ramovša, program pa sta povezovala Urška Črnič in Gregor Marič.
Ni naključje, da je bil večer posvečen Mirku Ramovšu
Rodil se je namreč na dan prireditve, 5. oktobra 1935 v Ljubljani. Tam je leta 1954 maturiral na klasični gimnaziji in leta 1960 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike. Najprej je kot profesor slovenščine služboval na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Že kot študent se je pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt in v njej bliskovito napredoval; leta 1965 je tako postal njen strokovni in umetniški vodja. Zato ni nenavadno, da je po petletnem učiteljevanju leta 1966 postal sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki mu je ostal zvest tudi po upokojitvi leta 2003. "Vsako gibanje pomaga do vitalnosti, da ostanemo duhovno sveži in telesno gibčni," je nekoč dejal Ramovš. "Ples je zame najlepše, prvinsko gibanje, ob katerem se počutim živega, srečnega in zdravega."
Leta 1973 je Ramovš postal predsednik Odbora za plesno dejavnost pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljana ter bil od leta 1985 predsednik republiškega strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Leta 1986 je postal strokovni svetnik in leta 1995 mu je bila priznana specializacija na njegovem področju. Postal je prvi in dolga leta ostal edini slovenski specialist etnokoreolog. Raziskoval je predvsem zgodovino slovenske plesne tradicije in izumil posebno »abecedo« za zapisovanje plesnih korakov Kinetografijo.
Mirko Ramovš je za svoja dela prejel številne nagrade, in sicer študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nagrado Kidričevega sklada, Murkovo priznanje, zlati znak ZRC SAZU, Zoisovo nagrado za življenjsko delo in Štrekljevo nagrado. Za dolgoletno požrtvovalno in meritorno sodelovanje pri Akademski folklorni skupini France Marolt je prejel Maroltovo plaketo in Župančičevo nagrado, odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ter častni znak svobode Republike Slovenije.
Poleg raziskovalnega dela se je posvečal kulturno prosvetnemu in pedagoškemu delu. Sodeloval je na nekaterih domačih in mednarodnih etnografskih zborovanjih ter kot poznavalec plesov drugih narodov tudi na številnih mednarodnih srečanjih in utečenih plesnih festivalih, kot na primer v Beltincih. Svoje znanje o južnoslovanskih ljudskih plesih je podajal na Srednji baletni šoli oziroma Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Bil je stalni predavatelj za slovenske ljudske plese na mednarodnih folklornih seminarjih v raznih krajih nekdanje Jugoslavije in v Ljubljani za vodje slovenskih folklornih skupin. Od leta 1995 je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete predaval predmet Uvod v etnokoreologijo. Za televizijo Ljubljana in Radio Trst je pripravil številne oddaje o slovenskem ljudskem plesu in še veliko več odrskih plesnih postavitev. V letih 1985–1990 je bil upravnik Ištituta za slovensko narodopisje. Je avtor antologije slovenskih ljudskih plesov z naslovom Plesat me pelji in treh zbirk z naslovom Polka je ukazana. V prvi so objavljeni plesi Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, v drugi plesi Bele krajine in Kostela, v tretji pa plesi Prekmurja in Porabja. Napisal je čez 50 koreografij slovenskih ljudskih plesov.
