V Lendavi so tretje leto zapored izdali revijo Meni (Menu) – vsi okusi Lendave, v kateri se s strokovnega vidika lotevajo lokalne kulinarike, gostinstva, turizma in vinske kulture. Tokrat je poudarek na vinih, vinogradništvu in vinski kulturi v preteklosti in danes. Publikacijo sta uredili Tanja Šimonka in Aleksandra Sarjaš, izdala pa jo je Občina Lendava. Oblikoval jo je Peter Orban.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
»Podoba Lendave je neločljivo povezana z zelenimi griči v ozadju, pomembna dela identitete prebivalcev mesta pa sta vino in vinska kultura. Vsakdan Lendavčanov je od nekdaj prežet z vinogradništvom. Za mnoge je bil to način preživetja, pomenljiv dodatni dohodek v družinski blagajni, hobi ali celo poklic. Devetkilometrski pas od Dolge vasi do Pinc je skoraj v celoti zasajen z vinsko trto ter posejan s številnimi zidanicami, nekdanjimi viničarijami, katerih število je naraslo predvsem po letu 1950, danes pa so mnoge spremenjene v stanovanjske ali počitniške hiše. Takó območje sodi med najgosteje poseljene vinogradniške pokrajine,« je v uvodu napisal nekdanji lendavski podžupan v funkciji župana Ivan Koncut.
Avtorji besedil so se posvetili pretežno vinski kulturi in razmislekom o njej, saj so lani v Lendavi zaznamovali 130. obletnico ustanovitve Društva za zaščito pred filoksero in peronosporo, ki je imelo pomembno vlogo pri modernizaciji vinogradništva v naših krajih. V besedilu z naslovom Le kje bi bile te čudovite Lendavske gorice, če … Eva Lörincz piše o društvu, ki je bilo prvo vinogradniško društvo v okolici Lendave, ter o zgodovini vinogradništva v mestu in okolici. V besedilu z naslovom Dovolite nam, da vas povabimo v goste! Nataša Tompa Konestabo piše o nekdaj zelo znanem gostišču v Lendavskih goricah Bükeš čardi, ki so jo odprli pred tridesetimi leti. Vodila jo je Katarina Solar, ob domačinih pa so jo radi obiskovali tudi umetniki, politiki, glasbeniki in druge znane osebnosti z drugih območij Slovenije in iz tujine. O tem, kako (p)ostati vinska destinacija, razmišlja Matej Fišer, ki ugotavlja, da smo zaspali s prepričanjem, da imamo najboljše vino, in se nismo premaknili naprej.
Andrejka Gažovič v besedilu Vinski turizem Lendavskih goric – razvoj ali tradicija ugotavlja, da je vinogradništvo, ki ga marsikje držijo na vajetih starejši, treba prepustiti mlajšim, saj so ti ustvarjalci novega, drznejši, premikajo meje vinogradništva in tvegajo. Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota razmišlja o gostoljubnosti v preteklosti ter koliko te gostoljubnosti obstaja še danes in koliko je le propaganda. Szerena Jambor Bence predstavlja Boštjana Tadino, pridelovalca in predelovalca sadja in zelenjave, ki verjame, da je prihodnost v samooskrbi in povezovanju. Tanja Šimonka v besedilu Vinosofia piše o tem, kako je vino vtkano v našo kulturo in sploh v svetovno umetniško ustvarjanje. Atilla Pisnjak pa je orisal, kakšne so Lendavske gorice in vinogradniki na umetniških upodobitvah lendavskih umetnikov in umetnikov od drugod. Besedila v reviji so dopolnili s številnimi starimi fotografijami, drugim dokumentarnim gradivom in reprodukcijami umetniških del.