V lipovski družbi Lek Veterina se že od lani pripravljajo na novo veliko investicijo, gradnjo regalnega skladišča na 925 kvadratnih metrih površine. Nad njim bo še za 250 kvadratnih metrov prostorov, v katerih bo med drugim nov laboratorij. Celotna investicija v novo halo, ki bo z obstoječo stavbo povezana s posebnim prehodom, bo vredna milijon evrov. Hkrati bodo investirali še dodatnih 500 tisoč evrov za ureditev novih čistih prostorov v obstoječi zgradbi. Letos želijo pridobiti vso potrebno dokumentacijo in do konca leta začeti gradnjo, končali naj bi jo do konca naslednjega leta. Kot pojasnjuje direktor Branko Kamenšek, je realizacijo investicije nekoliko upočasnil dvig cen gradbenega materiala in storitev. Pri tem poudarja, da podjetje odlično sodeluje z vodstvom beltinske občine, ki jim bo pomagala urediti dovoz do novega objekta. »Župan Marko Virag s svojo ekipo dela v prid gospodarstva, doslej so nam šli zelo na roko.«
Epidemija je prinesla tudi nove priložnosti
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Osnovna dejavnost družbe je še vedno proizvodnja premiksov in krmnih mešanic, ti tvorijo 45 odstotkov njihovih izdelkov. Je pa koronska kriza tudi zanje prinesla več novosti v delovanju. Tako so v tem času zaznali veliko povpraševanje po izdelkih s tako imenovanega »biosecurity« področja, ki se ukvarja z vprašanji varnosti v hlevu. »S pravim pristopom želimo pred uhlevljenjem živali, pa tudi kasneje, doseči čim manj patogenih organizmov v hlevih. Ta trend zasledujemo tudi z našimi izdelki.« Tako so začeli razvijati tudi novo linijo biocidov. »Gre za povsem nov program, ki ni več namenjen samo živalim, temveč širše. Tudi za uporabo v klavniški industriji in drugod, kjer je potrebno posebno razkuževanje.« Že ob začetku epidemije lani so zagnali posebno proizvodno linijo za izdelavo tekočin in ob tem z manjšimi prilagoditvami ustvarili svojo linijo razkužil na bazi etanola za razkuževanje rok in prostorov. Zaradi te hitre prilagoditve so kljub krizi lani uspešno poslovali, nekaj omenjenih izdelkov so prodali tudi blagovnim rezervam. »Na čas epidemije smo bili zelo dobro pripravljeni. Že februarja sem zaslutil, da je pred nami velika katastrofa, zato nas ni moglo nič presenetiti. Marca lani smo takoj začeli proizvajati razkužila in s tem kar nekaj zaslužili. Kot rečeno, imamo tudi povsem novo proizvodno linijo za izdelke za varnost v hlevih, v kar se sicer še naprej usmerjamo.«
Pol milijona vložili v čiste prostore
Zaradi povpraševanja na trgu se prav tako vedno bolj usmerjajo na področje tako imenovane nutracevtike. Gre za tekočine in praške, ki se uporabljajo pri posebnih težavah rejnih živali, pa tudi hišnih ljubljenčkov. »Če so živali pod stresom, na primer zaradi vročine, lahko to ovira njihov razvoj. Nekatere vrste živali, kot je perutnina, pa morajo hitro odrasti. Zato jih z našimi koktajli vitaminov in mineralov postavimo na noge, da se potem boljše prehranjujejo, rejci pa dosežejo boljše rezultate. Več izdelkov imamo tudi za zdravljenje driske pri vseh vrstah živali.« V slovenskem kmetijstvu imata po mnenju Kamenška največjo perspektivo govedoreja in reja krav molznic, predvsem zaradi naravnih danosti. »Zato je za nas področje rejnih živali še naprej najbolj zanimivo.« V družbi sicer izdelujejo izdelke za vse vrste živali, največji specialisti pa so za perutnino. Tudi v tujino prodajo največ izdelkov, namenjenih perutnini. Za potrebe proizvodnje nutracevtskih izdelkov so lani investirali 480 tisoč evrov v postavitev novih čistih prostorov in avtomatiziranih proizvodnih linij za material v prahu in tekočine. »Prehrana živali je kruta stvar, nekaterim gre pri tem samo za biznis, zato so veliki proizvajalci že v osnovi prehrani dodajali antibiotike. Ponekod v Evropi je to še danes pogosto, predvsem v prašičereji, da živali ne bi zbolele. Vendar, kar pojemo, to smo. Zato tudi mi z zaužitjem takega mesa vase vnašamo neki odmerek antibiotikov. Področje varnosti v hlevu pa gre ravno v smer, da bi s preventivnimi ukrepi dosegli čim manjšo uporabo antibiotikov in vsega tistega, kar na koncu lahko škodi človeku.«
Začeli izvažati tudi v Pakistan
Družba približno 35 odstotkov izdelkov proda v Sloveniji, preostanek pa na kar 26 tujih trgih, med katerimi je zanje najpomembnejši hrvaški. Zanimivo, pred kratkim so začeli premikse izvažati celo v Pakistan. »Ne moremo pa prodati nekaterim domačim kmetom, ki prejemajo državne subvencije. To je moja velika bolečina, saj kmetijska politika ta sredstva usmerja do večjih sistemov, zato bi bilo prav, da bi se nekaj vrnilo tudi v slovenska podjetja na tem področju. Zdaj pa ta denar odide v tujino. Slovenija je mali trg, na katerega multinacionalke plasirajo presežke. Gre za sisteme, ki so 100-krat večji od nas, zaradi česar na nas pritiskajo z dampinškimi cenami, ker si to lahko privoščijo.«
Iščejo tržne niše
Poleg glavnih dejavnosti družba išče svoje priložnosti tudi v specifičnih tržnih nišah, kjer so lahko konkurenčni. Tako so med drugim začeli izdelovati posebneizdelke – kombinacijo eteričnih olj in vitaminov za spodbujanje naravne imunosti živali. Za izdelek s tega področja so lani prejeli tudi srebrno priznanje Pomurske gospodarske zbornice. Med nekoliko nenavadnimi izdelki, ki jih prav tako proizvajajo zaradi povpraševanja, je posebna hrana za golobe, te največ izvozijo v Romunijo, kjer so po besedah Kamenška zelo priljubljena tekmovanja z golobi. Gre za živali, ki na trgu dosegajo visoke cene, zato želijo rejci imeti zanje tudi posebno prehrano. V podjetju deluje tudi razvojna skupina. Velikokrat, še pove Kamenšek, nove izdelke najprej preizkusijo na slovenskem trgu, preden skušajo z njimi prodreti v tujino. Kmalu bo na policah nekaterih večjih slovenskih trgovcev tudi njihova blagovna znamka pasje hrane Dino. So tudi slovenski zastopnik za izdelke danske družbe Vilofoss.
Prihaja čas za povezovanje
Lek Veterina ima danes 40 zaposlenih. Zaradi vseh naštetih aktivnosti so lani prodajo dvignili za 12 odstotkov in ustvarili 7,2 milijona evrov prihodkov. »Je pa bilo covidno leto strašno, če nisi hitro reagiral, si lahko propadel,« pravi Kamenšek, ki dodaja, da na njihovo poslovanje po drugi strani vpliva tudi dvig cen osnovnih surovin. Podražila se je tudi logistika oziroma prevoz nekaterih osnovnih surovin iz Kitajske in nekaterih drugih azijskih držav. Kamenšek meni, da bo morda v bližnji prihodnosti prišel čas za povezavo z morebitnim strateškim partnerjem, s čimer bi po njegovih besedah nevtralizirali nevarnosti, ki jim na trgu grozijo kot malemu podjetju. »Še vedno samostojno dobro delujemo in se počasi vztrajno razvijamo. Ne moremo pa si privoščiti tveganja, ki običajno pride z večjim razvojnim vložkom. Zato se usmerjamo predvsem na izdelke za zelo specifične niše, saj se na drugih področjih ne moremo kosati z velikimi igralci. Mogoče bomo kmalu dejansko začeli iskati strateškega partnerja.«