Film in knjigo so v njegov spomin ustvarili in izdali v Slavističnem društvu Prekmurja, Prlekije in Porabja, ki je tudi soorganizator nocojšnje ljubljanske prireditve. Tako film kot knjigo so predstavili že oktobra lani ob peti obletnici Vincetičeve smrti v Murski Soboti. O tem smo poročali TU.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Dokumentarec Jaz sem mravljišče drobnih smrti je nastal po scenariju Štefana Kardoša ter v režiji Jožeta Glažarja, ki je film tudi posnel. Vincetičevo raznoliko besedno ustvarjalnost in njegov človeški obraz predstavljajo njegovi sorodniki, prijatelji in literarni sopotniki, filmsko pripoved o njem pa s svojimi vprašanji zaokrožuje Ksenija Horvat, so vsebino filma povzeli pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP). V pesniški zbirki Postile so zbrane doslej neobjavljene Vincetičeve pesmi iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja in iz literarne zapuščine. Vincetičevo pesniško besedo spremlja govorica likovnih podob akademskih slikarjev Sandija Červeka in Mirka Rajnarja, dodana pa ji je tudi obsežna bibliografija in spremna beseda Francija Justa.
Prekmurski literat Milan Vincetič, ki je umrl leta 2017 v 60. letu starosti, je bil plodovit ustvarjalec. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramska besedila, radijske igre in romane. V zgodovino slovenske književnosti se je vpisal predvsem kot pesnik. V slovensko poezijo je prispeval podaljšek modernizma. V njegovih pesmih je prevladala ljubezenska tematika, pisal je v zgoščenem pesniškem jeziku. Za zbirko Lakmus je leta 2005 prejel nagrado Prešernovega sklada. Poleg literarnega dela je tudi poučeval in urednikoval. Po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike, je najprej poučeval na srednji kmetijski šoli v Murski Soboti in bil vzporedno urednik revije Separatio. Pozneje je bil urednik pri Pomurski založbi, urednik za liriko pri Sodobnosti in urednik za literaturo pri reviji Mentor. Na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti je do smrti poučeval slovenščino, živel in ustvarjal pa v domačih Stanjevcih.
Pri pisanju so ga zanimali davni zgodovinski časi, v katerih se prepletata zgodovina in mit. Oživljanje minulega sveta je predstavil s preobrati od nežne h grobi govorici, od slikanja detajlov k širokim razgledom, v pesmih pa je raziskoval zvok in iskal nove pomene besed. Izdal je tudi dve knjigi pripovedi za otroke, tako v knjižni slovenščini kot prekmurščini, da bi s tem oživil prekmursko književnost. Njegove pesniške zbirke so prevedene v francoščino, finščino, hrvaščino, makedonščino in madžarščino, angažiral pa se je tudi kot avtor knjižnih ocen in esejev. Leta 2007 so mu ob svetovnem dnevu poezije v Velenju izročili pesniško nagrado čaša nesmrtnosti, ki je bila tisto leto podeljena drugič.