Najbolj vroče branje v javnih zdravstvenih ustanovah in občinah je v tem času vladna uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njihovo izvajanje, in obsegu sredstev za letos. Gre za celostni pregledni dokument javnega zdravstva, ki na več kot 160 straneh določa mrežo javnega zdravstva in delovanje vseh služb, prav tako opiše vse zdravstvene pravice in njihovo plačevanje. Uredba je bila objavljena 16. februarja in uvaja številne spremembe, tokrat predstavljamo dve pomembnejši vsebini za pomursko regijo. Negativna se nanaša na Zdravstveni dom (ZD) Ljutomer, ki kljub drugačnim zagotovilom ni dobil statusa satelitskega urgentnega centra (SUC), pozitivna pa je plačevanje nenujnih in sanitetnih prevozov bolnikov, potem ko je to v celoti prešlo z zavarovalnic za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Obletnica Kluba prekmurskih študentov bo izvedena v okrnjeni obliki
Klub prekmurskih študentov je zaradi tehničnih zapletov odpovedal glasbeni del slovesnosti ob 90-letnici delovanja.
Prevozi bolnikov ostali
Morda je javnosti manj znana skrb, ki je dlje časa visela v zraku, ali bo bolnikom ostala pravica do celotnega plačila nenujnih in sanitetnih prevozov. Do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so 90 odstotkov stroškov prevozov krile zavarovalnice, pri katerih so imeli bolniki sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Tistim, ki so vedeli za pretečo nevarnost za pomurske bolnike, ki se veliko vozijo na zdravljenje v klinične centre, je z objavo uredbe odleglo. Ta določa, da se z namenom zagotavljanja dostopnosti zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob letos zagotavljajo dodatna sredstva v višini 94 milijonov evrov, med naštetimi storitvami, ki se izvajalcem plačujejo v celoti, so tudi nenujni in sanitetni prevozi bolnikov.
Med pomembnejšimi vsebinami uredbe je tudi načrt za skrajševanje čakalnih dob. Z namenom, da pacienti čim prej pridejo do specialističnih obravnav, uredba prinaša finančne spodbude izvajalcem za prve specialistične preglede in prednostno obravnavo bolnikov z najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti napotnice. Prav tako bo plačano vse opravljeno delo oziroma storitve za otroke in mladostnike.
ZD Ljutomer si je že nekaj let prizadeval, da bi dobil status satelitskega urgentnega centra. SUC pomeni, da bi urgentna služba delovala vse dni v letu in 24 ur na dan, torej tudi v času, ko bi ekipa nujne medicinske pomoči odšla na teren. S tem bi se na geografsko razgibanem terenu med hrvaško mejo, Ljutomerom in Ormožem, ki je tudi najbolj odmaknjen od urgentnega centra v murskosoboški bolnišnici, nujna medicinska pomoč veliko bolj približala ljudem. Ljutomerski zdravstveni dom ima za vzpostavitev SUC vse potrebno, tako zaposlene, ki so usposobljeni za takšno delo, kot tudi reševalna vozila, opremo in prostore, vendar kljub temu ni prišel na seznam zdravstvenih domov, ki jim je po uredbi dodeljen ta status. Takih je šestnajst. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je že povedala, da bodo tisti zdravstveni domovi, ki niso dobili statusa satelitskega urgentnega centra, do dokončne vzpostavitve nove mreže nujne medicinske pomoči ohranili neprekinjeno zdravstveno varstvo, če ga izvajajo. Toda ključno vprašanje za Ljutomer je, kaj bo po tem.
Župani terjajo sestanek
Gre torej za nedorečenost ohranitve 24-urne dežurne službe tudi v prihodnje, podčrtuje direktor ZD Ljutomer Boštjan Pihlar. Župani občin ustanoviteljic javnega zavoda bodo za razjasnitev tega vprašanja terjali sestanek na zdravstvenem ministrstvu, sam pa je mnenja, da če jim zagotovijo, da bodo ohranili dežurno službo, s tem, da nimajo statusa SUC, nimajo težav. Vprašanje (plačevanja) dežurnih ambulant v zdravstvenih domovih je povezano z reorganizacijo nujne medicinske pomoči (NMP), ki jo je utemeljil že prejšnji minister Danijel Bešič Loredan in predvideva, da bi zdajšnje dežurne ambulante v zdravstvenih domovih, ki ne bi postale sateliti, ponoči ukinili. To pomeni, da bi morali bolniki v nočnih urah pomoč iskati v satelitskem urgentnem centru oziroma urgentnem centru. In kako bi bilo poskrbljeno za nujno pomoč na terenu?
Vlada pri reorganizaciji NMP, ki jo podpira tudi nedavna vzpostavitev enotnega zdravstvenega dispečerskega centra za vzhodno Slovenijo, še vedno ni razkrila vseh kart, pravijo poznavalci. Najbolj vznemirja namera, da bi bilo ponoči na kraj dogodka najprej napoteno najbližje reševalno vozilo z usposobljenima reševalcema, zdravnik pa bi se vključil v reševanje po potrebi. V idealnih razmerah bi zdravnik, ki bi se na teren odpravil iz murskosoboškega urgentnega centra, za prihod na Jeruzalem potreboval dobre pol ure. S takšno organizacijo dela bodo prebivalci odročnejših krajev recimo v primeru potrebe po oživljanju ali ob hudih telesnih poškodbah veliko bolj ogroženi, opozarjajo poznavalci razmer. Torej bodo postavljeni v položaj drugorazrednih državljanov.