Začetek je povezan z ustanovitvijo telovadnega društva Murski Sokol leta 1903. Kot je poudaril Rajko Mlinarič, predsednik TVD Partizan, so se v Murskem Sokolu sprva ukvarjali s telovadbo, množičnimi nastopi, zleti, imeli so tudi kulturno sekcijo. Ustanovitev Murskega Sokola je tako mogoče primerjati s prvim slovenskim taborom, ki je bil leta 1868 v Ljutomeru, saj je šlo za eno največjih narodnih manifestacij in pomemben mejnik na poti boja za narodne pravice. Nekaj let pozneje je bilo ustanovljeno še društvo Orel, ki je bilo sicer politično nasprotno, obe pa sta, kot je spomnil Mlinarič, dajali velik poudarek telesnovzgojni dejavnosti in zahtevali narodne pravice. Športno dejavnost sta prekinili obe svetovni vojni, med prvo je bil poudarek na splošni telesni in orodni vadbi, med drugo pa se je Murski Sokol vključil v ustanovljeno Fizkulturno zvezo Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
»V Ljutomeru je nastalo fizkulturno društvo, ki je bilo naslednik Murskega Sokola,« je navedel govornik in nadaljeval, da so se v skladu s skupščino Fizkulturne zveze Jugoslavije leta 1991 vsa društva preimenovala v Partizan. Ljutomersko je dobilo ime Društvo za telesno vzgojo Ljutomer, leta 1944 pa se je z novim statutom preimenovalo v Telesnovzgojno društvo (TVD) Partizan Ljutomer.
Bilo glavni nosilec
V letih po drugi svetovni vojni je bilo društvo glavni nosilec telesnovzgojne dejavnosti. Po besedah Mlinariča so nadaljevali tradicijo sokolov, splošne telesne vadbe in vadbe na orodjih, potem pa so se začele pojavljati tudi kolektivne športne dejavnosti, ki so postale priljubljene predvsem med mladimi. »V društvu so bile posamezne sekcije, ki so z razvojem postale samostojni klubi. Tako se je najprej odcepil nogomet, potem odbojka, kegljaška sekcija ...« Društvo je bilo odprto za novosti in je sprejemalo nove športne panoge. Danes v TVD Partizan aktivno delujejo sekcije karateja, namiznega tenisa, juda, košarke, tenisa. Športniki tekmujejo na različnih tekmovanjih, dosegajo dobre, tudi odmevne rezultate, poleg tega deluje še nekaj sekcij rekreativne narave. Vsa leta je imelo društvo zanesenjake in športne delavce, ki so ga vodili in skrbeli za razvoj, pomemben prispevek k uspehom ima tudi dober strokovni kader. Mlinarič se je ob tem navezal na to, da se je iz ljutomerskega košarkarskega kluba pred kratkim v slovito Barcelono preselil Jakob Šiftar.
Ob praznovanju jubileja so odprli še razstavo, ki so jo pripravili v muzejski enoti Splošne knjižnice Ljutomer. Kot je dejal kustos Gregor Žižek, je razdeljena na dva sklopa. Prvi se navezuje na delovanje Murskega Sokola, drugi na TVD Partizan. Na več panojih in v prostoru so fotografije ter predmeti, ki prikazujejo najpomembnejše prelomnice v delovanju, različne sekcije, sodelovanje z drugimi društvi, kulturno dejavnost, zlete. V vitrinah si boste lahko ogledali tudi lente s prapora, sokolske kape, spominske značke, telovadno opremo, pokale ter tudi Bloudkove plakete, ki so jih posamezniki prejeli za udejstvovanje v športni dejavnosti.