V Splošni knjižnici Ljutomer – OE Muzej so pred kratkim odprli razstavo, ki so jo poimenovali Kristus Kralj. Na njej so predstavljeni limoški križi in njim sorodni lokalno izdelani primerki z območja današnje Slovenije. Gre za tip križev, ki so jih od 6. stoletja izdelovali v zlatarskih mojstrskih delavnicah v Limogesu na jugozahodu Francije. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. Izdelki teh delavnic so znani kot opus lemovicensis. Že v srednjem veku so bili razširjeni po vsej Evropi, od Velike Britanije do Rusije, od Izraela do Skandinavije, kar priča o njihovi priljubljenosti. Kljub temu jih je danes malo ohranjenih.
Izjemno redki
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Vodja razstavnega projekta Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije (NMS) je na odprtju razstave v Ljutomeru pojasnil, kako je prišlo do nje. Konec oktobra 2019 se je Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja nanj obrnil zaradi križa, ki ga je nekdo našel z detektorjem med ostalinami cerkve svetega Jakoba v Breginju. Najditelj, domačin, se je zavedal dragocenosti najdbe, saj so ti križi izjemno redki, in jo predal Mlinarju.
V NMS so ugotovili, da tudi sami hranijo tak križ, s tem da je imel Križani iz Breginja zvito eno roko. Na teh srednjeveških križih je Kristus upodobljen kot kralj. Na glavi ima krono, noge ima ravno skupaj, kar je značilno za romaniko. Podoba Križanega se kasneje v gotiki spremeni, dobi trnovo krono, noge so prekrižane. Limoški Kristus s kraljevsko krono na glavi ikonografsko prestoluje s križa, medtem ko v gotiki dobi trpečo podobo. Te križe so po navadi uporabljali na procesijskih in oltarnih križih, platnicah knjig, skrinjah, relikviarijih …
Štirje znani primerki
Strokovnjaki iz obeh muzejev so se ob najdbi križa iz Breginja lotili raziskovanja in se povezali z italijanskimi strokovnjaki. Tudi tam je primerkov križev iz srednjega veka malo ohranjenih. »Med raziskovanjem smo ugotovili, da vsi znani primerki limoških križev v Sloveniji niso iz Limogesa, ampak so po vzoru limoških v tistem času po vsej srednji Evropi delovale delavnice, kjer so izdelovali križe po njihovem vzoru. Razlika med križi, ki so nastali v Limogesu, in tistimi iz delavnic na našem ozemlju je v tem, da se pri limoških vidi vsaka podrobnost, vsak las, guba na telesu ali obleki, medtem ko so naši križi bolj zaobljeni in preprostejši,« je pojasnil Knez.
V Sloveniji so skupno štirje znani primerki limoških križev oziroma križev, narejenih po vzoru teh: križ iz Breginja (hrani ga Tolminski muzej), križ z Vrzdenca (tega hrani NMS), eden je bil najden v Trstu, vendar se je za njim v drugi svetovni vojni izgubila vsaka sled, nazadnje je bil v tamkajšnjem samostanu, in še eden iz Lokve na Krasu. Kot je pojasnil Darko Knez, je bil zadnji zagotovo narejen v Limogesu, za seboj pa ima pestro zgodovino. Vmes se je namreč izgubil in so ga po sreči ali naključju našli na nekem križu na pokopališču. Križa iz Breginja in z Vrzdenca pa sta po njegovih besedah zaradi podobnosti skoraj zagotovo iz istega kalupa.
Primerni za liturgijo
Miran Pflaum iz NMS je nato povedal še nekaj o materialih, iz katerih so narejeni limoški križi in njim podobni lokalni primerki. Izdelani so iz čistega bakra, v notranjosti pa imajo steklene vložke. Običajno so tudi pozlačeni. »Cerkev je v začetku kot liturgične predmete priznavala samo izdelke iz zlata in srebra, limoški križi pa so bili eni prvih predmetov, ki so bili prav tako primerni za to funkcijo,« je pojasnil. Lokalni primerki iz Slovenije so bolj preprosti, običajno nimajo steklenih vložkov, vendar so kljub temu oblikovani popolnoma v tem duhu. Pflaum je skupaj s sodelavko restavratorko študiral način izdelave teh križev in naredila sta dve repliki.
Limoges je bil že v srednjem veku ob glavni romarski poti, ki je vodila od Pariza do enega največjih romarskih središč, svetišča svetega Jakoba v Santiagu de Compostela. Vmes je romarska pot zamrla, konec 90. let prejšnjega stoletja pa so jo obudili. Tudi v Sloveniji je vzpostavljena t. i. Jakobova pot, ki ima štiri krake, eden od teh je štajersko-prekmurski. Razstava, ki so jo postavili v Ljutomeru, je potujoča in po besedah Kneza si bodo prizadevali, da bo obiskala vse štiri krake slovenske Jakobove poti. Poleg križev si je na njej moč ogledati še popotniško opremo sodelavca NMS in romarja Igorja Vidmarja, ki je na odprtju razstave predstavil tudi svojo romarsko zgodbo. Razstava bo v Ljutomeru na ogled do 16. maja, pot pa bo nato nadaljevala v Ormožu.