V Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru so na ogled dela iz njihove stalne zbirke. Razstava, ki so jo naslovili Mi smo tu, prikazuje izbor likovnih del prleških umetnikov, akademskih slikarjev in likovnikov Vladimirja Potočnika, Silva Preloga, Zlatka Gnezde, Dejana Prše, Vladimirja Potočnika ml., Ignaca Premoše in Katje Bednarik Sudec.
Vladimir Potočnik (1943) se je po končanem študiju slikarstva vpisal na specialko pri profesorju Maksimu Sedeju, kot likovni učitelj je deloval na OŠ Križevci pri Ljutomeru ter OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Bil je med ustanovitelji Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Njegovo slikarstvo je po besedah umetnostnega zgodovinarja Franca Obala v monografiji vseskozi zavezano kolorističnemu likovnemu izrazu, ki se je navezoval na formalni in vsebinski svet njegovega življenjskega okolja, Prlekije. Poudarek je na barvi in na njenem plastenju, odlikujeta ga predvsem umetniško raziskovalni proces nastajanja slike in čutno vstopanje in zlitje z njo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Najbolj brano na vestnik.si) Prvo potovanje v Afriko, obet novih zaposlitev, ljubezenska zgodba
Ste zamudili najbolj iskane vsebine? Tu je nova priložnost, da jih preberete.
Zlatko Gnezda (1953) je diplomiral pri profesorjih Kiarju Mešku in Janezu Berniku. Ob slikarstvu se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem in fotografijo. Njegov likovni opus je razmeroma enovit, usmerjen na problemske raziskave in rešitve abstraktne slikarske izraznosti. Prva leta se je posvečal ekspresivni figuraliki, v drugi polovici 80. let je začel figuro polagamo opuščati in se zanimati za govorico ekspresivne abstrakcije. V zgodnjih 90. letih se je vrnil k abstraktnemu slikarskemu jeziku.
Ustvarjanje Vladimirja Potočnika ml. (1969) po besedah Obala odlikuje radikalna in odločna opredeljenost za formiranje osebnega likovnega izraza, ki korenini v abstraktnem svetu odprtih in zaprtih prostorskih kompozicij, vezanih na dramatičnost barvne površine, njenih zunanjih in notranjih odnosov.
Dejan Prša (1980) je umetnostni zgodovinar, pri likovnem ustvarjanju mu je blizu stičnost nadrealizma, naive in umetnosti grafitov. Prva mu je blizu zaradi skrivnosti in domišljije, druga zaradi prvinskosti, srčnosti, iskrenosti in lahkotnosti, tretja zaradi nekompromisnosti, drugačnosti in uporništva.
Silvo Prelog (1932) je končal višjo pedagoško šolo v Mariboru, nazadnje je bil zaposlen kot likovni pedagog na OŠ Cvetka Golarja. Kot je o njegovem delu zapisal Vladimir Potočnik, likovne kvalitete povezuje z osebnim odnosom do narave, izseki iz domačega okolja, za vsem pa je čutiti človeka. Njegova motivika je vedno kompozicijsko urejena, toda bistvena kakovost ustvarjalca je kolorističen pristop, fizična barvitost, sicer značilna za impresionizem, pa tudi izrazita ekspresionistična nota. Danes se po njem imenuje likovna sekcija pri KD Ivana Kaučiča Ljutomer.
Ignac Premoša (1947) je študiral pri profesorju Kiarju Mešku. V njegovem slikarstvu se prepletajo impresija – ilirizem intimno občutenega sveta narave – in poetika naslikanega. Katja Bednarik Sudec (1979) je po študiju na ALU izobraževanje nadaljevala v Nemčiji, v Leipzigu in Berlinu. Podobe njenih del so največkrat vzete iz vsakdanjega življenja, iz opazovanja njene primarne družine ter okolice. Njeno delo je raziskovalne narave, sega od uporabe kovinskih plošč, prosojnih tkanin do uporabe različnih tehnologij.
Prvič tudi dan odprtih vrat
Kot je pojasnil Gregor Žižek iz ljutomerskega muzeja, v okviru katerega deluje tudi galerija, gre za dela, ki so bila v preteklosti že razstavljena v okviru skupinskih ali samostojnih razstav, sedaj pa so se odločili, da vsak mesec v galeriji pripravijo razstavo del domačih umetnikov, ki jih hranijo v depojih, in na ta način javnost opozorijo na bogastvo te dediščine v pokrajini. Tokrat so ob razstavi prvič pripravili tudi dan odprtih vrat, ta je bil prejšnji četrtek, z obiskom pa so bili zelo zadovoljni. Razstave si tudi sicer ogleda veliko šolskih in skupin iz drugih zavodov, pa tudi posamezniki.
»V naši zbirki žal nimamo umetniških del vseh prleških umetnikov. Prav s tem namenom, da bi začeli konstantno odkupovati umetniška dela, smo letos v predlog občinskega proračuna dali posebno postavko, na podlagi katere bi prejeli denarna sredstva za odkup. Upamo, da nam bo to uspelo in da bo ta dediščina ostala zanamcem,« pravi Žižek, ki je razkril še nekaj načrtov za letos. V galeriji razmišljajo o ponovni uvedbi likovnih delavnic za otroke, sicer pa bodo v okviru praznovanja 130. obletnice rojstva Anteja Trstenjaka, po katerem nosi galerija ime, vse leto pripravljali aktivnosti.