Slavnostni govornik na prireditvi, ki je potekala v Parku 1. slovenskega tabora, je bil Črt Lasbaher, ki je konec junija magistriral iz orkestrskega dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, študij pa nadaljuje na Dunaju. Izpostavil je, da smo kultura ljudje, kultura je jezik, ki ga govorimo, kraj, iz katerega prihajamo, ter pesmi, ki jih prepevamo. "Ne glede na to, kjer na svetu smo, smo še vedno pripadniki kulture našega domačega okolja. Na to ni pozabil denimo Franc Miklošič, ko je bil rektor na dunajski univerzi. Ponosen na svoj domači kraj se je zavzemal za svoj narod in jezik, ki je temelj nacionalnosti in s tem narodove kulture. Zavedal se je, da kultura bogati človeka ter ga oblikuje," je dejal.
Prva srečanja s kulturo se zgodijo v domačem okolju in nas po besedah Lasbaherja zaznamujejo za celo življenje. "Tudi mene je pot vodila iz Prlekije preko Ljubljane na Dunaj, največ pa sem s sabo vzel iz Ljutomera," je povedal in dodal, da je tu obiskoval glasbeno šolo in prepeval pri zborih. Čestital je nagrajencem in izrazil ponos, da lahko ljudem z vsega sveta pove, od kod prihaja in kakšna je naša kultura. "Ker je edini univerzalni jezik glasba, ki jo ustvarjam tudi sam, lahko z gotovostjo rečem, da smo in bomo ostali razumljeni po vsem svetu, v kolikor bomo znali poskrbeti za naše izročilo in ga neodvisno predajali prihodnjim rodovom," je zatrdil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Letošnji prejemniki Miklošičevih priznanj so Franc Stajnko, Smiljan Pintarič in Marjana Sovič.
Stajnko, ki je priznanje prejel za dolgoletno delovanje na področju tamburaške glasbe, prihaja iz Vogričevcev. Z različno glasbo se je srečeval že v otroštvu, v preteklosti pa igral v številnih zasedbah, pel v mešanem pevskem zboru in sodeloval v gledališki skupini Kulturnega društva Cezanjevci. Zadnjih deset let je aktiven v Klubu prleških babic. "Je nepogrešljiv člen pri prenašanju znanja na mlajše rodove, prav tako pa pomemben član v društvu, ki s svojim delom daje pomemben prispevek na področju kulturno-umetniške ustvarjalnosti širše skupnosti in trajno bogati kulturno zakladnico v Občini Ljutomer, njeni okolici in širom po Sloveniji," je zapisano v obrazložitvi.
Pintarič je iz Maribora in deluje na področju ljubiteljske kulture. Je pevec in več kot 25 let sodeluje v vodstvenih strukturah Kulturnega društva Orfej Ljutomer. "Je eden od ustanoviteljev društva ter prvi predsednik, ki je to funkcijo v društvu opravljal v presledkih več kot 10 let in to delo opravlja še danes," so izpostavili organizatorji in dodali, da je neposredno zaslužen, da je društvo zgradilo eno bolj prepoznavnih kulturnih znamk v regiji.
Sovičeva pa prihaja s Cvena in je priznanje prejela za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture. 35 let je kot vodja Folklorne skupine Kulturnega društva Cven za to zvrst plesov navdušila mnoge generacije. Več kot 30 let je vključena tudi v zborovsko petje. Z izkušnjami in znanjem bogati in ohranja kulturno dediščino na področju zborovskega petja, folklore in tamburaštva na Cvenu.
Miklošičevo nagrado za leto 2022 je ob stoletnici delovanja prejel pihalni orkester Kulturnega društva Pihalni orkester Ljutomer.
Ustanovljen je bil v okviru Glasbenega društva Ljutomer, prvi dirigent oziroma kapelnik je postal Franc Zacherl. Do sredine leta 2021 je pihalni orkester deloval kot sekcija društva v javnem interesu Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer, sedaj pa deluje kot samostojno društvo s statusom društva v javnem interesu. Pihalni orkester šteje okoli 50 članov in je pomemben ambasador Prlekije, glasbe in vrednot širom po Sloveniji in tudi preko meja.
V kulturnem delu prireditve so nastopili člani Mešanega pevskega zbora Cven-Pristava in folklorna skupina Kulturnega društva Cven.