Direktorica je spomnila, da je bil zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva sprejet lansko leto in po njeni oceni je izjemna pridobitev za rokodelce. "Mi kot nosilci tradicionalnih rokodelskih znanj smo na ta način dobili sistemsko obravnavo, podporo, rešitev, kako ohranjati rokodelstvo, hkrati pa so določeni tudi ukrepi, ki jim je treba slediti, da se bo razvijalo še naprej." Za pridobitev naziva so morale organizacije izpolnjevati pogoje, kot so denimo dokazila, da sodelujejo in povezujejo različne rokodelce s certificiranimi rokodelskimi izdelki, da so se vključevali v raznorazne aktivnosti prenosa rokodelskih znanj na mednarodnem in nacionalnem nivoju, da so promovirali rokodelce in prenašali znanje na zainteresirane skupine. "Počaščeni smo, da je bilo naše delo prepoznano in da smo bili izbrani," tako Sara Köleš Ribeiro. Horvatova je dodala, da je pomembno tudi to, da sodelujejo s strokovnjaki tako z etnološkega področja kot z oblikovalci, ki lahko pripomorejo k ohranitvi rokodelstva in ga z dodano vrednostjo ali sodobnimi pristopi dvignejo do meje, da postane zanimivo tudi za mlajše ciljne skupine.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuPrvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Pomelaj je po oceni direktorice z novim zakonom prejel možnost, da z določenimi finančnimi razvojnimi sredstvi svojo dejavnost naprej razvija in da več na promocijo. "Eden najpomembnejših aspektov pa se mi zdi ta, da bo kupec lahko s pomočjo zakona in ukrepov, ki bodo sledili, začel prepoznavati razliko med poceni izdelki, ki prihajajo recimo iz azijskega področja, in našimi tradicionalnimi izdelki, ki cenovno nikoli ne bodo mogli konkurirati uvoženim." V registrih, ki bodo na voljo, bodo imenovani rokodelci, preverili se bodo lahko izdelki...
V polanski zadrugi težijo k ohranitvi dediščine in jo tudi posodabljajo. Tako so denimo z oblikovalko Darjo Malešič izdelali copate iz koruznega ličja za zunanjo uporabo. Njihovi izdelki so uporabni, naravni in trajni, poskrbijo pa tako za pridobitev ličja kot tudi za izdelavo samih izdelkov. "Rokodelstvo je identiteta naroda. V Sloveniji je v register vpisanih čez 70 različnih rokodelskih panog, kar je veliko bogastvo in na to moramo biti ponosni, ker tega nimajo vsi," pravi Dragica Horvat.
Po besedah Köleš Ribeirove bo v sklopu zakona in priprav na njegovo izvajanje za ohranitev in razvoj rokodelstva namenjenih 1,5 milijona evrov sredstev na leto. Nosilci certifikatov bodo za izvajanje aktivnosti prejeli povprečno mesečno bruto plačo na mesec. Sicer pa bo Pomelaj kot rokodelski center nudil podporno okolje rokodelcem iz lokalnega in regionalnega okolja ter tudi širše. "Tisti, ki si želijo z nami sodelovati, so vabljeni. Pomagali jim bomo pri pridobivanju sredstev, ki so namenjeni za njihov razvoj, njihovo dejavnost, prav tako pri podjetniški organiziranosti in podobno," je opisala. Delovali bodo povezovalno in jim nudili podporo, da obstanejo na tržišču. Aktivnosti se bodo začele predvidoma jeseni.
V Pomelaju trenutno zaposlujejo sedem oseb, pet pletark in dve gospodinji so na zaščitenih delovnih mestih. Ob tem delujejo še mentor rokodelstva, strokovna delavka in direktorica. Dodala je še, da so kot zaposlitveni center subvencionirani le delno, do 70 odstotkov, ostali del sredstev pridobivajo sami, s prodajo izdelkov, turistično ponudbo, delavnicami,... "Trudimo se, da odpremo prodajne kanale, da privabimo še več gostov. Prav tako pa ciljamo tudi na pridobivanje projektov," je še povedala.
V Sloveniji je naziv rokodelski center prejelo osem organizacij, iz Pomurja še DUO Veržej.