Miša Gerič Špacapan s svojo ekipo že več kot dve desetletji ustvarja gledališke predstave za otroke in jih uprizarja po vsej Sloveniji in v tujini. Čeprav se je iz Lendave preselila na drugi konec Slovenije, v Ozeljan pri Novi Gorici, še vedno pogosto nastopa v Pomurju s svojim Miškinim gledališčem. Lani je napisala in izdala knjigo za otroke Vinarkov stolp z zgodbo o stolpu Vinarium v Dolgovaških Goricah. Najprej je izšla slikanica v slovenskem jeziku, letos pa še v madžarskem.
»Doslej sem sodelovala z mnogimi umetniki, tako s področja gledališča kot glasbe. Nastopala sem na mnogih odrih po Sloveniji. Še vedno pa najraje z Miškinim gledališčem nastopam za otroke po vrtcih in šolah, saj so naša najzvestejša publika, ki nam daje energijo in navdih za nadaljnje ustvarjanje. Imam srečo, da imam ekipo, na katero se lahko zanesem, saj sodelujem z igralci in drugimi umetniki, ki to delo opravljajo z enako ljubeznijo in zanosom kot sama,« pravi Miša. Skupaj ustvarjajo, igrajo in se zelo dobro razumejo, to pa je najpomembneje, da so uspešni pri tem, kar delajo. Pri ustvarjanju za otroke jim veliko pomaga tudi Mišin mož Marko, ki za predstave ustvarja glasbo. Tako imajo v svojih predstavah avtorsko glasbo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je občinstvo tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
V gledališču že od šolskih dni
Poleg igralcev Ane Raščan, Martina Gerbca in Zarje Pavlin, ki so del stalne ekipe Miškinega gledališča, pri posameznih predstavah sodelujejo tudi drugi. »Tako smo lani pri enem od naših projektov sodelovali z glasbenikom Dejanom Krajncem. Decembra pa sta se nam pri izvedbi predstav pridružili znani gledališki igralki Medea Novak in Andrijana Boshkoska iz SNG Nova Gorica. Uprizorili smo tri nove avtorske predstave in izvedli kar nekaj videoanimacij.« Letos se jim je kot vodja produkcijske ekipe pridružil še Matic Povše. Premierno bodo uprizorili tri predstave, izvedli humanitarno akcijo in snemali zanimive vsebine v obliki televizijskih oddaj. Mišo čaka še precej dela pri promociji in prodaji slikanice Vinarkov stolp. »Imam še veliko novih idej in zamisli. Upam, da bomo lahko začeli delati tudi v živo.«
Miša pove, da je od otroških let vedela, da bo igralka in da bo njena življenjska pot posvečena gledališču. »Talent, močna volja in vztrajnost so mi pomagali, da si danes z igro, pisanjem in ustvarjanjem služim kruh. Igri sem se resno začela posvečati v srednji šoli. Imela sem srečo, da so me domači pri tem zelo podpirali.« Med študijem je ustanovila gledališče za otroke in začela nastopati po vrtcih in šolah. Pred šestimi leti je ustanovila Miškino gledališče.
Že v osnovni šoli je obiskovala različne krožke in tečaje, povezane z gledališkim ustvarjanjem, od lutkarskega krožka, igralske gledališke šole, plesne šole, šole videoprodukcije do raznih poletnih gledaliških delavnic. »Moji prvi nastopi so bili na šolskih prireditvah, kjer sem običajno vodila proslave, nastopala in pela sem v šolskem bendu ter igrala v šolskih predstavah pod mentorstvom Olge Paušič. V sodelovanju z dramskim igralcem Rajkom Stuparjem pa sem se učila osnov gledališke igre, saj sem obiskovala njegovo igralsko šolo, kjer smo uprizarjali gledališke igre, snemali oddaje, videospote in še marsikaj drugega.« Ljubezen in strast do igre, pisanja in sploh kulturnega ustvarjanja ji je bila položena že v zibelko, saj tudi njena mama piše pesmi in pravljice, oče pa je likovni ustvarjalec, tako da sta jo pri njenih dejavnostih zelo podpirala. V srednji šoli je sodelovala z Borisom Györköšem, s katerim sta skupaj napisala dve monokomediji in z njima zelo uspešno gostovala po vsej Sloveniji. S predstavo Življenje te punce sta v Cankarjevem domu na festivalu X dobila prvo nagrado za izjemni kulturni prispevek na področju gledališča, ona pa je bila nominirana za najbolj obetavno mlado igralko.
Vedno veliko novih idej
Gledališče in literarno ustvarjanje ji zelo veliko pomenita. To ni zgolj njena služba, ampak način življenja. »Vedno sem bila ustvarjalna, zmeraj tuhtam o novih scenarijih, pravljicah, pesmih. Tako da v moji glavi ni nikoli dolgčas.« V času epidemije močno pogreša stik s publiko, saj ta ustvarjalcu da energijo in zagon. Čisto drugačen občutek je, ko igraš pred polno dvorano, kjer se razlegata smeh in petje, kot pa ko igraš v živo prek zooma, v prazni dvorani in nimaš takojšnjega odziva, pravi. »Močno upam, da bomo z ekipo lahko kmalu razveseljevali naše malčke tudi v živo, saj jih že zelo pogrešamo. Na začetku epidemije, ko se je vse skupaj začelo, je bil kar velik šok, saj nismo natančno vedeli, kaj se dogaja oziroma kako bo vse skupaj vplivalo na naš način dela. A ker smo ekipa ustvarjalnih ljudi, nismo dolgo čakali, ampak smo zavihali rokave in iskali različne načine, da se približamo publiki in jo še naprej razveseljujemo z našimi predstavami.«
Nekaj predstav so posneli s profesionalno televizijsko ekipo, igrali v živo za otroke prek svojega youtube in facebook kanala, posneli veliko plesnih animacij in januarja začeli snemati oddajo za otroke Miškolinka raziskuje, ki jo predvajajo vsako zadnjo nedeljo v mesecu. »Ustvarjalnost se je tako le povečala, saj smo poleg gledaliških predstav začeli ustvarjati nove projekte, ki jih bomo tudi v prihodnje, ko epidemije ne bo več.«