Kako varljiva je lahko prepričljiva večina v občinskem svetu, je na zadnji seji izkusil moravskotopliški župan Alojz Glavač. Pri njegovi županski kandidaturi so ga namreč podprle tri politične stranke, in sicer poleg njegove SDS, še SD, NSi in SLS, tri od navedenih, ki so dobile svoje predstavnike v novem sklicu občinskega sveta, tudi tvorijo koalicijo v 15-članskem občinskem svetu, kjer ima SD štiri svetnike, SDS tri, SLS pa dva. Tu sta pa še dva svetnika madžarske narodne skupnosti, ki sta praviloma tudi del županske koalicije. Preostaneta tako le še listi Gibanje Svoboda s tremi svetniki in lista Franca Cipota z enim svetnikom. Politična realnost podpore na papirju se je izkazala pri glasovanju o predlogu o proračuna, ki so ga svetniki obravnavali v prvem branju. Da ne bo šlo vse kot po maslu, se je nakazovalo že nekaj dni pred sejo, ko je na županovo mizo prispelo pismo s pozivom k premisleku in sodelovanju, pod katerim so bili podpisani svetniki Gibanja Svoboda (Tomaž Gregorec, Sebastjan Gornjec, Martina Bauman), SLS (Štefan Kodila, Alojz Trplan), svetnik Cipotove liste (Stanislav Gorčan), svetnik SDS (Andrej Baligač) ter Bojan Šušlek, en od dveh predstavnikov madžarske narodne skupnosti. Šlo je torej za večino - osem glasov, ki so glede na vsebino pisma, katerega avtorstvo je sicer neznano, bili na nitki pri sprejemu proračuna.
Ambiciozen in optimističen proračun, ampak ...
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odbojka: Pucončanke v gosteh premagale Prevaljčanke
V 9. krogu prve B-lige za odbojkarice je Murexin Puconci v gosteh premagal Prevalje, končni izid je bil 0 : 3.
V razpravi na sami seji, so sicer razpravljalci, Tomaž Gregorec (Svoboda), Bojan Šušlek (predstavnik madžarske narodne skupnost), Štefan Kodila (SLS), Sebastjan Gornjec (Svoboda), hvalili ambicioznost in optimističnost proračuna ter trud in delo pripravljavcev dokumenta. Občina Moravske Toplice namreč v predlogu dvoletnega proračuna predvideva v letu 2023 za 18,2 milijona evrov prihodkov in za 21,2 milijona evrov odhodov, v letu 2024 pa bi prihodki znašali 17,2 milijona evrov in odhodki 18,2 milijona evrov. Velik del pade na obsežna investicijska vlaganja, ki jih načrtujejo v občini za gradnjo večnamenske dvorane, drugo fazo pomurskega vodovoda, prenovo cestne in druge javne infrastrukture in druge projekte. Za gradnjo dvorane je predvideno tudi zadolževanje v višini 2,5 milijona evrov, a projekt dvorane, ki je ocenjena na več kot 12 milijonov evrov, zavisi predvsem od zmožnosti pridobitve sofinancerskih sredstev. Če primerjamo težo proračuna, je predlog moravskotopliškega za leto 2023 celo višji od letošnjega že sprejetega proračuna lendavske občine - predlog proračuna soboške občine, ki ga bodo obravnavali mestni svetniki prihodnji teden, pa je težak okoli 30 milijonov evrov.
Največji kamen spotike - poklicno podžupanstvo
Tisto, kar je najbolj zmotilo "opozicijske" svetnike, pa je vsebina kadrovskega načrta - sestavnega dela proračuna. Ta namreč vsebuje dodatno zaposlitev podžupana in tako predvideva zvišanje števila delovnih mest v občinski upravi na 16. Stroški za podžupana, ki bi tako po novem funkcijo opravljal poklicno, bi se tako podvojili na dobrih 40 tisočakov v letošnjem letu in dobrih 46 tisoč evrov v letu 2024. Preračunano gre za okoli 0,2-odstotni delež v strukturi planiranih odhodkov. Ne glede na to, pa so se povsem pričakovano pojavili očitki o potrebi po profesionalizaciji podžupanske funkcije - poklicnih podžupanov v Pomurju, kjer prevladujejo manjše občine, praviloma ne poznamo. Za kratek čas je denimo imela v prejšnjem mandatu poklicnega podžupana lendavska občina, sicer pa so poklicni podžupani praksa praviloma v mestnih občinah širom po Sloveniji. Je pa po velikosti in številu prebivalcev primerljiva občina Divača v jugozahodni Sloveniji, kjer imajo z letošnjim letom ravno tako podžupana, ki opravlja funkcijo poklicno.
Med ostalimi pomisleki so svetniki izrazili tudi dvom v veliko in dolgo napovedano investicijo športne dvorane. Kot je dejal Gregorec, ki je sicer lani, v času volilne kampanje za župana, predstavil omenjeni projekt kot projekt regijskega pomena predsedniku vlade in njegove stranke Robertu Golobu, je čas draginje tvegan za tako veliko investicijo. "Mislim, da je v občini veliko drugih potrebnih infrastrukturnih projektov," je poudaril. Kodila je v razpravi izpostavil, da bi finančno morala pri projektu sodelovati tudi dva največja turistična ponudnika v občini - Terme 300 in Terme Vivat, ki sta doslej le sopodpisnika pisma o nameri pri sodelovanju, ko bo objekt zgrajen, je pa opozoril na dejstvo, da bodo realno stroški gradnje še večji od ocenjenih. Sam sicer projektu ne nasprotuje, je poudaril. Slišati je bilo še o potrebi po dograditvI osnovne šole v Bogojini in o želji po dvigu nadomestil (sejnin) za člane delovnih teles in občinskega sveta.
Pomisleke glede projekta večnamenske dvorane je izrazil Gornjec, ki je ob tem ravno tako izrazil mnenje, da profesionalizacija podžupanske funkcije ni racionalna z vidika gospodarnosti občine. Glavač je zagovarjal projekt večnamenske dvorane in našteval multiplikativne učinke dvorane na lokalno okolje ter poudaril trajnostni vidik projekta. Glede zaposlitve podžupana, v konkretnem primeru naj bi poklicni podžupan postal Sašo Koca (SD), pa je poudaril, da občina, ki ima toliko naselij, krajevnih skupnosti, institucij in društev potrebuje takšnega človeka glede na omejene človeške vire, poleg tega pa zaznavajo težave pri komunikaciji, informiranju in stvareh, ki so povezane z uporabo informacijske tehnologije, za kar naj bi bil poklicni podžupan zadolžen. Izpostavil je tudi, da je Koca v prejšnjem mandatu bil zaslužen za investicijo gradnje širokopasovnega optičnega omrežja v občini s strani družbe Telemach. "Morali mi boste zaupati, to je moja odločitev in odgovornost ter za tem stojim," je zatrdil župan. Vendar ta obrazložitev očitno ni zadovoljila nasprotnike. Gregorec je tako predlagal, da se ločeno glasuje o kadrovskemu načrtu in proračunu. "Jaz takšne oblike funkcije ne odobravam in kar nekaj nas je podobno mislečih," je dejal. Glavač je pojasnil, da je kadrovski načrt sestavni del proračuna in kot predlagatelj proračuna ne podpira takšnega predloga, saj so predlog proračuna v taki obliki obravnavala in podprla predhodno tudi vsa delovna telesa občinskega sveta. "Posledic zavrnitve proračuna ne bom nosil jaz," je navrgel svetnikom, a še pred glasovanjem je proceduralno vskočil Kodila, ki je župana podučil, da se o vsakem svetniškem predlogu mora glasovati in zaprosil za petminutni odmor. Tega je Glavač nato tudi odredil.
Obstrukcija sedmih
Po odmoru pa se v sejno sobo na glasovanje o proračunu ni vrnilo sedem svetnikov, in sicer celotna svetniška skupina Svoboda, Stanislav Gorčan, član Cipotove liste, Šušlek, Kodila in Andrej Baligač, član svetniške skupine SDS. Proračun so tako sprejeli s tesno večino osmih glasov prisotnih svetnikov, v isti sestavi nato še spremembe pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojenca, ta se namreč v skladu s proračunom dviguje na 1200 evrov, preden so se prej navedeni svetniki, ki so na nek način izvedli obstrukcijo proračuna, vrnili v prostore sejne sobe. Do konca seje je občinski svet v popolni sestavi med večjimi odločitvami spremenil še članstvo v svetu zavoda TIC Moravske Toplice, kjer bosta imela mesto odslej oba predstavnika dveh največjih turističnih akterjev v občini - Terme 3000 in Terme Vivat.
Glavaču se je tako pri proračunu, ki je do 3. marca v javni razpravi, nato pa bo konec meseca marca ponovno v občinskem svetu, skoraj zgodil nedavni radenski scenarij, kjer so županu Romanu Leljaku v prvem branju zavrnili predlog proračuna. Radenski občinski svet je sicer razdeljen na pol in je bil tak scenarij veliko bolj politično realen, kot v moravskotopliški občini, kjer naj bi imel vsaj na papirju Glavač udobno večino. Zdaj pa kaže, da mu je podporo odtegnil celo svetnik SDS in njegov nekdanji podžupan Andrej Baligač, razklana pa je tudi svetniška skupina SLS, ki jo sestavljata Štefan Kodila in Alojz Trplan. Polemiko o profesionalizaciji podžupanske funkcije, ki je bila glaven kamen spotike, je sicer z vidika političnega pragmatizma moč razumeti bolj kot izhodišče za prihodnje lokalne volitve in ne kot resnično zaskrbljenost zaradi finančne vzdržnosti proračuna.
Vroča tema tudi širitev kmetije Küčan
Še pred proračunsko točko je veliko pozornost požela točka dnevna reda, povezana z nameravano širitvijo kmetije Küčan v Tešanovcih. Občina je namreč v postopku sprejema prostorskega akta za navedeno območje in predvideno investicijo znane pomurske kmetije prejela kar nekaj pripomb nasprotnikov širitve kmetije. Na sami seji so bili tako tudi nekateri od njih prisotni, prisoten pa je bil tudi mladi prevzemnik Dejan Küčan v vlogi investitorja. V zvezi z investicijo je sicer bilo že izdano gradbeno dovoljenje, ki je bilo tudi razveljavljeno zaradi pritožb nasprotnikov. Svetniki so se v tej fazi le opredelili do pripomb, ki so prišle v postopku javne razprave o prostorskem aktu, ob tem pa so investitorju predlagali, da pri urejanju dostopa do svoje kmetije uporablja dovoze poti s severne strani, da umakne pridobivanje gradbenega dovoljenja na zazidljivem območju svoje kmetije in pripombodajalcem, da ne ovirajo postopka sprejemanja prostorskega akta, s katerim se gradnja hlevov umakne nazaj na kmetijska zemljišča kmetije Küčan - torej stran od strnjenega dela naselja. To namreč ravno najbolj moti nasprotnike, na papirju naj bi nameravani širitvi nasprotovalo 66 krajanov Tešanovec. Občinski svet in župan sta, kot je bilo razumeti, v postopku želela odigrati vlogo mediatorja, sam župan pa je v razpravi večkrat poudaril, da razume stališče tako Küčanovih kot stališče nasprotnikov. "Ali smo mi turistična ali kmetijska občina? To je umetna dilema, saj se oboje da delati v sozvočju in pri tej zadevi samo prosim, da eden drugega razumemo in poslušamo. Ti predlogi so poskus v smeri, da bi razumeli tiste, ki imajo strahove in bojazni in tudi tiste, ki morajo skozi več generacij od tega in s tem živeti kot s svojo primarno dejavnostjo," je poudaril Glavač.
