Čeprav v pogovoru ljudje v Murski Soboti še pogosto uporabljajo, ko govorijo o delu Murske Sobote pri Drugi osnovni šoli oziroma v okolici gostilne Denko, poimenovanje »pri dijaškem domu«, pa ta že nekaj let ne deluje. V zgradbi, kjer so včasih prebivali dijaki, danes domuje Center šolskih in obšolskih dejavnosti ali na kratko CŠOD Murska Sobota.
CŠOD je javni zavod, ki svojo dejavnost izvaja v 25. domovih po vsej Sloveniji. »Tretje leto že delamo z otroki iz slovenskih šol,« pravi vodja CŠOD Murska Sobota, Peter Vervega: »Petindvajset let že CŠOD v Sloveniji izvaja svoje dejavnosti; dom v Murski Soboti se je priključil leta 2016, ko tukaj ni bilo več dijakov. V tem delu Slovenije namreč ni bilo nobenega tovrstnega doma; še vedno je najbližji našemu Dom Štrk na Hajdini pri Ptuju.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Delovanje CŠOD sega na več področij, ne le v šolsko, ampak tudi v športno področje, v znanost in kulturo, pravi Vervega: »Ustanovili so ga pred četrt stoletja za to, da opravlja strokovne in organizacijske naloge, povezane s posredovanjem znanja, uvajanjem v raziskovalno delo, kulturnimi dejavnostmi in za uresničevanje posameznih delov programa na področju vzgoje in izobraževanja.« Njihova osnovna naloga je tako izvedba tedenskih programov šole v naravi za učence in dijake: »Gre za naravoslovne in družboslovne tedne, športne tedne, tedne obveznih izbirnih vsebin in dneve dejavnosti kot so naravoslovni, kulturni in tehniški dan. Pa seveda – aktivne počitnice,« se nasmeje.
Vedno pa se trudijo, tako Vervega, da so vsebine naravoslovnih, družboslovnih in drugih dnevov ali tednov, ki jih izvajajo, povezane s krajem in pokrajino, kjer so: »Nedolgo nazaj smo gostili recimo šolo iz Sečovelj in eden od tamkajšnjih učiteljev je rekel, da je tako vesel, da je lahko sem pripeljal 50 otrok iz Sečovelj, ker se zaveda, da jih polovica od njih zagotovo nikoli več ne bo videla Prekmurja ali Pomurja.«
Vsebine CŠOD Murska Sobota so povezane s Pomurjem: »Ena najbolj značilnih, ki jih ne izvajajo v nobenem drugem CŠOD, razen v našem, je recimo izpiranje zlata v Muri. Mura je zlatonosna reka, to otrokom najprej vse razložimo, potem pa gremo z njimi na Muro; imamo vso opremo za spiranje in tam to otroci sami delajo. In tudi najdejo kako zlato lusko, ki si jo seveda lahko nesejo domov.« Radi jih peljejo, pravi Vervega, v Pomurski muzej, pa v Vulkanijo, vendar je pri tem včasih že problem, ker morajo učenci stvari doplačati. Za več kot polovico svojih dejavnosti, pravi, izvajajo plavalne tedne, na katere prihajajo večinoma učenci četrtih in tretjih razredov, ki en teden živijo in spijo pri njih ter se vozijo plavat v Radence. Dom CŠOD Murska Sobota je zaseden skozi vse šolsko leto: »To pomeni od začetka septembra do konca junija imamo vse tedne zasedene s šolami. Med počitnicami organiziramo tudi počitniške programe. Drugače imamo sicer 130 ležišč, a nismo kadrovsko tako močni, da bi lahko imeli toliko otrok. Tako da sprejemamo skupine med 50 in 60 otrok.«
Poleg plavalnih, pa šolam ponujajo tudi naravoslovne in družboslovne tedne, prav tako pomursko obarvane, pravi Vervega: »Za naravoslovne tedne pripravimo izpiranje, pa Misijo – gre za mobilno aplikacijo – gremo v Fazanerijo, pa vožnjo po prekmurski ravnici s kolesi. Obiščemo romsko naselje Pušča, pa LendArt pa še in še. Med družboslovnimi vsebinami pa recimo ponujamo 'Verska pestrost v Prekmurju' pa 'Pomurje nekoč in danes', ko obiščemo muzej, spoznavamo prekmursko kuhinjo in prekmurske plese, raziskujemo celinske vode in gremo na Kamešnico pa še kaj.«
Več o CŠOD Murska Sobota in o njihovih zanimivih načrtih – ob domu namreč načrtujejo izgraditi pokriti bazen – pa jutri v tiskanem Vestniku.
