Soboška osnovna šola IV (OŠ IV) je ena od treh osnovnih šol v Pomurju za otroke s posebnimi potrebami, a tudi največja. V minulem letu jo je obiskovalo 158 učencev iz 24 pomurskih občin in dveh občin izven regije. Letos pričakujejo 168 otrok, ki jih bodo razporedili v 24 oddelkov. Manj kot četrtina otrok prihaja iz soboške občine, ki je edina ustanoviteljica tega javnega zavoda. Kljub temu da so februarja letos slovesno odprli nov prizidek, pri čemer sta si strošek več kot pol milijonske investicije razdelila ministrstvo in občina, se šola še zmeraj sooča s prostorsko stisko. Dva razreda sta tako še vedno primorana gostovati na sosednji Osnovni šoli III, s katero si delijo tudi telovadnico.
Dijaški dom le začasna rešitev
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ustanoviteljica, soboška občina, je problematiko naslovila na marčevski seji sveta pomurske razvojne regije (svet regije). Kot je takrat pojasnjeval župan Damjan Anželj, je občina poleg sofinanciranja dograditve prizidka od leta 2018 za investicijsko vzdrževanje šole namenila okrog 90 tisoč evrov, prav tako pa se iz nadstandarda financirajo strokovna in tehnična delovna mesta, ki jih narekujejo specifične potrebe šole. Znesek financiranja teh delovnih mest na letni ravni znese okrog 70 tisoč evrov, občina pa na leto nameni še okrog 30 tisoč evrov za kritje materialnih in ostalih stroškov. V soboški občini so tako predlagali, da se v financiranje nadstandardnih storitev in kritje stroškov investicijskega vzdrževanja objektov vključijo tudi druge občine glede na število učencev, ki prihajajo iz posamezne občine. Prav tako naj se pri vseh občinah preverijo možnosti za reševanje prostorske stiske OŠ IV, ki se iz leta v leto povečuje. Z identično pobudo so se nato oglasili še v lendavski občini za Dvojezično osnovno šolo Lendava II, kjer ravno tako izvajajo prilagojeni program, hkrati pa sporočili, da sami razpolagajo s kapacitetami za reševanje prostorske stiske OŠ IV.
Med pomurskimi župani ni bilo posluha. Velika večina njih je namreč zatrjevala, da gre za sistemski problem, ki bi ga morala rešiti država, saj že sama omogoča prosto izbiro šole staršem, zaradi česar tudi prihaja do anomalij, prezasedenosti nekaterih šol in večjih stroškov s prevozi. Napori za reševanje problematike se tu niso ustavili. V ozadju je na pomoč priskočil poslanec Tine Novak iz vrst Svobode. Ta je s problematiko na državnozborski seji soočil ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo, a zadovoljivega odgovora ni dobil. Kot neke vrste ad hoc rešitev za prostorsko stisko se je pojavila ideja, da bi OŠ IV koristila prostore v nekdanjem dijaškem domu, s katerim danes upravlja Center za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD). OŠ IV in CŠOD imata sicer že vrsto let sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij za uporabo prostorov, prehrane in drugih storitev za izvajanje dejavnosti vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami. Leta 2017 so bili v program vključeni trije učenci, v novem šolskem letu jih bo 21.
Na mestni občini pravijo, da CŠOD v obstoječem delu stavbe trenutno ne more zagotovitvi dovolj primernih prostorov, kot bi jih OŠ IV za potrebe svojih programov potrebovala. »Morebitna prenova nekdanjega dijaškega doma bi bila le kratkotrajna rešitev. Mi potrebujemo šolo z večjim dvoriščem in pogoji, ki bodo primerni za otroke s posebnimi potrebami,« meni ravnateljica Jana Grah, ki je tako najbolj naklonjena ideji o gradnji povsem nove šole. Toda takšna, sicer dolgoročna rešitev verjetno ne bi bila poceni. »Najdražja varianta? Sploh ne,« zatrjuje ravnateljica, ki pravi, da so na sestanku na ministrstvu ugotavljali, da nadgradnja obstoječe šole ne bi bila mogoča, kaj šele ekonomična. Glede tega ji pritrjujejo tudi na mestni občini, kjer pravijo, da je nadaljnja nadgradnja ali širitev šole neizvedljiva zaradi same lokacije objekta in prostorskih omejitev. Na mestni občini tako poudarjajo, da podpirajo prizadevanje za iskanje začasnih rešitev v okviru prostorov CŠOD, ravno tako pa da so z ministrstvom pripravljeni stopiti v pogovore glede »opredelitve pristojnosti in dolžnosti obeh strani pri iskanju trajne rešitve za OŠ IV, kot je novogradnja ali pridobivanje in ureditev drugih prostorov v mestni občini«. Ustanoviteljica OŠ IV sicer pri tem dodaja, da gradnja nove šole ni v načrtu razvojnih programov mestne občine za naslednjih pet let.
Vse se začne in konča pri denarju
Dejstvo je, da je gradnja nove šole v lastni režiji misija nemogoče za soboško občino. Kljub temu, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v prihodnjem letu napoveduje nov razpis za sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovno šolstvo za obdobje sofinanciranja od leta 2026 do leta 2029, ki je sicer še v zraku zaradi pogajanj v okviru priprave državnih proračunov, pa tudi ni za pričakovati, da bi bil državni delež tolikšen, da bi občina zmogla zagotoviti več kot polovico lastnih sredstev. Ob predpostavki pridobitve okoli treh milijonih evrov bi morala občina za gradnjo nove šole, ki bo primerna za 170 učencev ter več kot 100 zaposlenih, prav gotovo še zmeraj zagotoviti več kot enkrat toliko. Pred tem pa še pridobiti zemljišče in izdelati projektno dokumentacijo. Poleg tega na izvedbo že nekaj časa čakajo drugi projekti na področju šolstva, kot sta prenova glasbene šole in energetska sanacija osnovnih šol.
»V smislu zagotovitve boljših pogojev je nova šola vsekakor rešitev, ni pa to generalna rešitev na področju šol s prilagojenim programom. Za rešitev te problematike je potrebna sistemska sprememba v zakonodaji,« meni soboški župan Anželj, ki tako odgovore pričakuje predvsem od pristojnega ministrstva, sicer pa se zavzema za rešitev na regijski ravni. OŠ IV je namreč po njegovem prepričanju regijska šola, čeprav je njena edina ustanoviteljica soboška občina. Verjetno pa res ni prav smiselna večmilijonska investicija v novo šolo, če bi druge v Pomurju, demografsko najbolj ogroženi regiji, samevale.
Grahova ob tem pojasnjuje, da tudi preselitev posameznih programov na druge, manj obremenjene šole v regiji ni tako enostavno izvedljiva, kot se zdi, saj je ob tem treba zagotoviti tudi kader, poleg tega je OŠ IV prilagojena praktično za vse otroke s posebnimi potrebami. To se kaže nenazadnje tudi pri prehrani. V kuhinji na sosednji OŠ III, ki ravno tako potrebuje že temeljito prenovo, za otroke s posebnimi potrebami pripravljajo 17 različnih diet. »Trendi kažejo stalno povečanje števila učencev. V zadnjih petnajstih letih se je število otrok s posebnimi potrebami vsako leto povečalo za okoli 20 do 25,« poudarja ravnateljica OŠ IV, ki sicer priznava, da gre za problematiko, s katero se soočajo vsi ravnatelji posebnih šol v državi, a da je razumljivo veliko lažje najti rešitve v večjih in premožnejših občinah. Ko bo OŠ IV jeseni praznovala 60 let, bo prav gotovo priložnost, da se o problematiki ponovno glasno spregovori.
Kaj bo prinesla sprememba zakonodaje?
Kljub moralni dolžnosti se je na pobudo po sofinanciranju nadstandardnih storitev in investicijskega vzdrževanja Osnovne šole IV odzvala zgolj petina pomurskih občin, iz katerih otroci obiskujejo omenjeno šolo. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da občine največjo težavo vidijo v omejitvah investiranja v stvarno premoženje drugih lokalnih skupnosti, saj za to ni pravne podlage. Bi se pa to lahko kmalu spremenilo, saj so v predlog sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vnesli določilo, ki bo to omogočilo. Ni sicer jasno, kaj bo občine motiviralo, da bodo to možnost tudi izkoristile.