V gospodarskih napovedih za prihodnje leto so številne neznanke, največ jih je povezanih z dogajanjem v Nemčiji, ki je najpomembnejša gospodarska partnerica tako Slovenije kot pomurske regije. Ta država, ki se je letos za las izognila recesiji, se med drugim srečuje s procesi prestrukturiranja v avtomobilski industriji, s katero so tesno povezana številna slovenska podjetja v kovinsko-predelovalni industriji, prav tako negotovost vnašajo razmere v mednarodni politiki, denimo vprašanje brexita in njegovih posledic za nemško gospodarstvo.
Medtem ko gre na ravni države v Nemčijo slabih 20 odstotkov letnega izvoza, v Avstrijo pa 6,8 odstotka, je pomurska regija precej bolj odvisna od teh dveh trgov. Po podatkih Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) je v letu 2018 izvoz pomurskega gospodarstva v Nemčijo znašal 324 milijonov evrov, kar je 35,4 odstotka celotnega pomurskega izvoza in za kar 11,8 odstotka več v primerjavi z letom prej. Pomurski izvoz v Avstrijo se je lani povečal za 2,3 odstotka in je znašal 188,5 milijona evrov, zajemal je 20,6-odstotni delež izvoza. V Nemčijo in Avstrijo gre torej več kot polovica pomurskega izvoza, in kar se dogaja v gospodarstvu teh dveh držav, se prej ali slej pozna tudi v regiji ob Muri.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Pripravljeni na električno prihodnost
Direktor PGZ Robert Grah pojasnjuje, da so zaradi navedenih razmer v pomurskih podjetjih previdni pri napovedih in načrtih za naslednje leto. Nekateri so po njegovih besedah spremembe že začutili pri naročilih za prihodnje leto. Četudi ta padec za zdaj še nima bistvenega vpliva na celoten obseg naročil, so, kot pravi, v teh podjetjih že zaznali, da pri večjih poslovnih partnerjih v Nemčiji ni optimizma. »Navadno učinki tovrstnih razmer do nas pridejo z zamikom enega leta ali celo leta in pol. Zaradi navedenih razmer v Nemčiji so pomurska podjetja previdna, ta previdnost se bo izrazila predvsem pri investicijah, ki jih je napovedalo kar nekaj domačih gospodarskih družb. Za zdaj jih še niso odpovedali, a so v napovedih previdni. Gospodarska rast se ustavlja tudi zaradi tega, ker je v Nemčiji veliko avtomobilske industrije, ta pa je še vedno precej nedefinirana v smislu nadaljnje smeri razvoja. Najverjetneje bo prevladala smer e-mobilnosti, zato so naša podjetja, ki delujejo v tej branži, že začela proizvajati izdelke za področje e-mobilnosti.«
Razlike med branžami
Predsednik uprave Arconta Miran Fujs pojasnjuje, da se na nove razmere pripravljajo tudi sami, po njegovih besedah jih že opazijo pri povpraševanju po klasičnih bivalnih enotah, vendar v podjetju začenjajo serijsko proizvodnjo novega izdelka z višjo ceno, tako imenovane serije Plus line, s katero želijo zadostiti povpraševanju na trgu po bivalnih enotah z najvišjimi standardi tako glede tehničnih lastnosti kot tudi podobe. S proizvodnjo in prodajo izdelkov te serije bodo kompenzirali upad naročil klasičnih bivalnih enot.
Štefan Pavlinjek, lastnik družbe Roto, pravi, da pri poslih, ki so že načrtovani za prihodnje leto, v glavnem pričakujejo enak obseg. »Pri nekaterih zadevah se nove razmere že čutijo, vendar ne bistveno, tako bo verjetno tudi ostalo, če ne bo prišlo do kakšnega makroekonomskega stresa. Pri nekaterih avstrijskih partnerjih smo to že zaznali, saj je nekaj podjetij šlo v stečaj, tako da je možno opaziti nekatere učinke, podobne kot leta 2008. Verjetno bo to do nas prišlo upočasnjeno, z zamikom, prav tako je razlika od področja do področja. Prav gotovo so na udaru podjetja v avtomobilski industriji, tudi področje luksuznih izdelkov, medtem ko so področja kmetijske in živilske industrije ter ekologije v porastu. Tu je še vedno na voljo veliko subvencij, vendar je to odvisno od vsakokratne politike. Zagotovo v prihodnjem letu ne bomo imeli manjše proizvodnje, bomo pa zadovoljni, če bo na letošnji ravni oziroma malo boljša.«
Direktorica Varisa Sabina Sobočan pravi, da sami za zdaj v podjetju še ničesar ne občutijo. »Dve tretjini proizvodnih zmogljivosti za prihodnje leto imamo že zasedenih.«
Zabrneli bodo stroji na območju poslovne cone
Anton Mlakar, solastnik in direktor gornjeradgonske družbe Var, ki dela v glavnem za avtomobilsko industrijo, pravi, da glede na njihovo strukturo izdelkov za zdaj ne pričakujejo zmanjšanja prometa, za prihodnje leto so celo dvignili prodajni načrt. »Na splošno se sicer nove razmere že čutijo, vendar je za zdaj še vse v nekih normalnih oziroma pričakovanih odklonih, predvsem to velja za področje izdelkov za vozila z motorji z notranjim izgorevanjem. To na drugi strani nadomešča porast hibridnih in električnih vozil, za katera že izdelujemo orodja. Seveda pa se lahko vse to zelo hitro spremeni.«
Družba Var, kot smo že poročali, načrtuje gradnjo novih prostorov v razširjeni poslovni coni v Meleh. Župan radgonske občine Stanko Rojko glede te pravi, da je ta trenutek na državnem portalu že objavljena namera za sklenitev neposredne pogodbe o odkupu zemljišč, prav tako že potekajo pogajanja za odkup zemljišč zasebnikov. »Kar pomeni, da bomo v dveh ali treh mesecih uredili lastniška razmerja. Takoj zatem bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje za gradnjo javne infrastrukture, projekte imamo že pripravljene, drugo leto bodo po pričakovanju zabrneli prvi stroji,« pravi Rojko in dodaja, da mora še prej občinski svet sprejeti načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.