Nekdanja Murina hala v Lendavi, zgrajena leta 1988, je bila septembra 2021 prodana podjetju Boinex-ref, to pa je v kupljenih prostorih pred kratkim zagnalo proizvodnjo ognjevzdržne oziroma tehnične keramike. Naložba je del poslovne zgodbe lončarske družine Bojnec iz Filovec, ki Boinex-ref lastniško obvladuje prek podjetja Keramika Liboje do polovice, preostali trije družbeniki prihajajo iz Madžarske, s tem da 30-odstotni delež obvladuje dimnikarsko podjetje Kemeny ZRT iz Szekesfehervarja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Praznik Občine Rogašovci) Častni občan postal Janko Halb
Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj je potekala na igrišču za Osnovno šolo Sveti Jurij.
Podjetje Boinex-ref je bilo registrirano leta 2019, direktor je Tomaž Bojnec, sin ustanovitelja lončarskega podjetja Alojza Bojneca. Ta je povedal, da zagon proizvodnje v Lendavi pomeni nadaljevanje proizvodnje, ki so jo imeli v Libojah, tam pa so tudi razvili nov proizvodni program tehnične keramike. Tega so že preselili v Lendavo, preostali del proizvodnje pa selijo v Filovce. S prenosom proizvodnih programov bodo tovarno v Spodnji Savinjski dolini zaprli, tamkajšnje zaposlene pa so že prezaposlili.
V Lendavi bo zaposlenih okoli 20 delavcev, s tem da bosta njihovo število in rast podjetja odvisna od možnosti prodaje ali rasti trgov. Načrte podjetja in proizvodni program tehnične keramike bodo lastniki predstavili za naš medij v enem od naslednjih člankov.
Objekt nekdanje Mure je imel v lasti Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS) s sedežem v Ribnici oziroma njegovo projektno podjetje Podjetniški inkubator in inovacijski center (PIIC) Murania. Z uspešno prodajo Murine hale je bil PIIC Murania konec leta 2021 tudi izbrisan iz sodnega registra. PIIC Murania je nazadnje javno zbiranje ponudb za prodajo Murine hale objavil julija 2021. Na razpis se je prijavil samo en ponudnik, so nam sporočili iz SRRS, in sicer Lajos Tolnay iz Budimpešte, ki je ponudil plačilo v višini 400 tisoč evrov. Ponudbi je bil priložen dogovor med kupcem in Keramiko Liboje o ustanovitvi skupnega podjetja Boinex-ref, prav tako so razkrili, da se bodo v kupljenih prostorih ukvarjali s proizvodnjo ognjevarnih izdelkov iz silicijevega karbida. »Ker je bila edina ponudba pravočasna in popolna, je bila 9. septembra 2021 sklenjena prodajna pogodba. Kupec je celotno kupnino poravnal v roku, določenem v razpisu, in sicer 24. septembra 2021,« še sporoča SRRS.
Ribniški sklad je prodajal poslovni objekt v velikosti 3250 kvadratnih metrov že dobrih deset let, prvega resnega kupca pa našel leta 2019. Toda podjetje Platinum event iz Adrijanec, katerega direktor je bil Dejan Šumak, kupnine po pogodbi, ki je bila sklenjena julija 2019, ni poravnalo. Izhodiščna cena za nepremičnine je bila takrat dobrih 480 tisoč evrov. Sklad je potem julija 2021 objavil nov javni poziv. Kot rečeno so bile nepremičnine prodane v celoti, proizvodnja pa poteka v pritličnih prostorih.
Ob uspešni vzpostavitvi nove proizvodnje v nekdanji Murini hali v Lendavi spomnimo na zgodbo iz preteklosti, ki pojasnjuje, kako je ribniški sklad sploh prišel do tega premoženja. Novoustanovljene občine na območju nekdanje velike lendavske občine so ustanovile skupni razvojni sklad z namenom, da bo ta gospodaril s prej skupnim stanovanjskim fondom in spodbujal gospodarski razvoj na celotnem območju. Ta razvojni sklad je ustanovil inkubator in inovacijski center PIIC Murania. Takšno stanje je bilo do leta 2004, ko je vlada sprejela sklep o denarni pomoči podjetju Mura. Ta je bila izvedena tako, da je lendavski razvojni sklad prejel posojilo ribniškega sklada z namenom, da od Mure odkupi objekt, ribniški sklad pa potem terjatev spremeni v lastniški delež v lendavskem skladu. S tem je država v delu izrinila občine, ki so prej same lastniško obvladovale lokalni razvojni sklad. Toda ta sklad je šel v likvidacijo, njegovo premoženje pa so si razdelili tako, da so občine prevzele stanovanja, ribniški sklad pa je prek PIIC Murania zadržal proizvodni objekt nekdanje Mure s pripadajočimi zemljišči. Knjižna vrednost premoženja je bila takrat dva milijona evrov.