"Za vsakega dijaka predstavlja opravljanje prakse v vrtcu izziv. Še večji izziv je predstavljala komunikacija v nemščini z otroki, osebjem vrtca in okoljem, v katerem so bivale. Dijakinje so imele v tem času možnost spoznati, kako delujejo nemški vrtci, kako poteka dnevna rutina, s kakšnimi izzivi se soočajo, kako so prostorsko urejeni, v čem se razlikujejo od slovenskih," so sporočili z GFML. Dodali so, da so bili otroci nad dijakinjami navdušeni, skupaj so celo zapeli in zaplesali na ljudsko pesem Ob bistrem potočku je mlin. Dijakinje so namreč tudi predstavile Slovenijo in njene glavne značilnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»V dveh tednih smo dijakinje dodobra spoznale nemško kulturo in vrtce. Raziskale smo mesto Paderborn, v katerem smo bivale. V vrtcih smo srečale veliko primerov dobrih praks in se seznanile z delom v večkulturnem okolju. Vzgojiteljice v vrtcih so nas lepo sprejele, otroci pa so bili zelo veseli, saj smo svoj čas namenile igri z njimi, prebirale smo pravljice, se z njimi pogovarjale in izvedle različne dejavnosti. Ta dva tedna sta zelo hitro minila in slovo je bilo težko, saj smo se z otroki zelo povezale,«sta vtise strnili dijakinji 3. letnika Lea in Vita. Med drugim so si udeleženke prakse ogledale mestne znamenitosti, muzej Heinza Nixdorfa, gledališko predstavo Black Rider, obiskale so kino ter bližnje terme.
Dijakinje je spremljala profesorica Jasna Vogrinec: »Izkušnja je bila zanimiva in pozitivna tako za dijakinje kot zame. Opazila sem, da so morale biti dijakinje bolj samostojne kot so doma, morale so si naročiti hrano, razbrati kateri mestni avtobus kam pelje, znajti se v novem mestu, govoriti nemško, v vrtcu sodelovati v tujem jeziku, si organizirati čas in podobno. Doživele so kulturno raznolikost, ker je v mestu veliko ljudi različnih ras, narodnosti, slišiš najrazličnejše jezike, spoznale so tudi, da so Nemci prijazni ljudje. Poleg tega so nekatere dijakinje dobile tudi ponudbo za službo, kar je en velik plus za njih, da dobijo zaposlitev, saj v Nemčiji primanjkuje tega kadra. Poleg navedenega pa smo dobile vpogled, kako delujejo nemški vrtci in njihov izobraževalni sistem.« Vsi pa se zahvaljujejo tudi Kerstin Abel, projektni partnerici.