Julijska neurja so povzročila veliko škodo v več pomurskih krajih, med njimi tudi v Občini Gornja Radgona. Poleg škode v kmetijstvu, na stanovanjskih in drugih objektih je ta nastala tudi na kulturni dediščini in turističnih znamenitostih. Tako so na območju Hercegovščaka na hišni številki 31, ob Kolblovi zidanici, padla tri drevesa, med njimi tudi eno zavarovano drevo, ki ima status naravne vrednote lokalnega pomena. Nedaleč stran je neurje uničilo tudi t. i. Piramido, priljubljeno turistično točko na Hercegovščaku. Gre za betonsko skulpturo z vklesanim napisom Josef II. in letnico 1882. Po legendi naj bi s tistega mesta cesar Jožef II. opazoval manevre svoje vojske na Apaškem polju, vendar dokazov o tem ni. Prav tako so jeseni 1882 in spomladi 1883 v več spodnještajerskih mestih, trgih in celo na podeželju Nemci odkrivali spomenike cesarju Jožefu II. in tako hoteli pokazati, da zborujejo povsod, kjer bijejo nemška srca. Tudi za gornjeradgonsko Piramido se tako sklepa, da je bila postavljena s strani tod živečega nemškega življa, ki je na ta način izpričevalo svojo pripadnost ter domoljubje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
Kot sporočajo z Občine, so si območje s škodo ogledali in v tej zvezi že vzpostavili kontakt z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) glede pravilnega pristopa k obnovi te znamenitosti. Zavod bo tudi ocenil škodo s finančne plati. »Občina Gornja Radgona za to ni pristojna, bomo pa v doglednem času na podlagi navodil omenjene institucije sanirali poškodovane kulturne spomenike. Spomeniki v Aleji velikih in tudi drugje k sreči v neurjih niso bili poškodovani,« so še sporočili z Občine.
Škoda povsod razen v Istri
V zvezi s škodo na tovrstnih objektih smo se obrnili še na ZVKDS. Kot je povedal Robert Peskar, generalni konservator na ZVKDS, zaradi več neurij v zadnjem obdobju natančnega podatka, koliko objektov kulturne dediščine je bilo poškodovanih, še nimajo. Rok za ocenjevanje in popis škode je namreč do konca avgusta. Škoda je evidentirana praktično v vseh delih Slovenije razen v slovenski Istri, kjer zaenkrat takšnih dogodkov ni bilo. »Žal je bilo v Pomurju letos najhuje. Še posebno so bili prizadeti grajski parki, kot npr. park pri dvorcu Rakičan, kjer je podrlo več kot deset starih dreves, podobno na Petanjcih, v Gornji Radgoni, Murski Soboti in še bi lahko naštevali,« je povedal.
Ker torej popis škode še ni končan, zaenkrat o številkah ne morejo govoriti, zagotovo pa je škoda večja kot ob žledu in drugih nesrečah, pravi Peskar. »Kar zadeva sanacije, pa žal ne moremo biti posebej optimistični, še posebno, če se spomnimo škode ob potresu v Petrinji pred tremi oziroma štirimi leti, ko je bilo poškodovanih več kot 300 objektov kulturne dediščine, eden se je celo kasneje podrl, a zaenkrat lastniki niso dobili niti evra, čeprav je bila škoda ocenjena, prav tako tudi dorečeni postopki odprave škode. Zaenkrat se lahko lastniki v tem pogledu zanesejo samo nase,« še dodaja.