Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Šest sestavin, ki so tipične za pomursko in obmejno regijo, so vključili v recepte, da bi te sestavine čim večkrat prišle v naše jedi in na jedilnike, je povedala Snežana S. Slekovec, vodja projekta Flagship Products, ki se izvaja v okviru programa Interreg V-A Slovenija – Avstrija 2014-2020 in se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter proračuna Mestne občine Murska Sobota. Eden od partnerjev pa je tudi Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Rezultat je kuharska knjiga pa tudi tesnejše povezave med pridelovalci, lokalnimi gostinci in restavracijami ter ponudniki hrane, da bi ponujali regionalne okuse in s svojo ponudbo skupaj nastopali na vedno bolj zahtevnem turističnem trgu.
Da je danes kakšna kuharska knjiga še posebno lokalnega okolja prepoznavana in uspešna, morajo recepti prikazati neko širšo zgodbo, hkrati vključiti kulturno dediščino, tradicijo, ljubezen do zemlje in vsega, kar tu zrase in se tu pridela, po drugi strani pa tudi zrcaliti duh sodobnega časa, razmišlja Valentina Smej Novak, ki ima kar nekaj izkušenj s kuharskimi knjigami. Zato so za osnovo izbrali šest osnovnih produktov, ki niso le del prehrane tukajšnjih ljudi, ampak nosijo s sabo tudi zgodbo in spomine.
Mineralna voda kot voda, ki so jo nekoč domov s kolesi vozili v cekarjih, natočeno v zelene steklenice, med, ki je imel pomembno vlogo v domači kulinariki in še nas še danes asociira na vse tiste cvetlice, ki jih niso pregnali pesticidi in onesnaženo okolje, pa dišeča jabolka, buče, iz katerih so pridobivali bučno olje ali iz njih pripravljali različne jedi, pa tudi mleko in žita, ki so bili osnova prehrane ljudi. Pri tem se niso osredotočali le na recepte običajnih in standardnih jedi, ampak so želeli skupaj s drugimi osnovne recepte nadgraditi. Pomembno pa je bilo tudi to, da lahko gostinci te jedi ponudijo v svojih lokalih. Pa ne le v gostilnah ali restavracijah, ampak tudi v manjših lokalih, kot kakšen prigrizek na primer k pijači.
Pri nastajanju receptov so sodelovali domači lokalni gostinci in proizvajalci, med njimi tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, ki je tudi eden od partnerjev projekta. Dušan Zelko, učitelj praktičnega pouka, je nove jedi in recepte razvijal skupaj učenci, ki so bili, kot je povedal, pri nastajanju novih jedi izjemno zagnani in tako je rodilo veliko novih idej in gotovo jih bodo pogosto uporabili ne le v svojih domovih temveč tudi v gostinstvu, kjer bodo zaposleni.
Fotografije je posnel Matej Fišer, ki je že izdal kuharsko knjigo in ima velike zasluge za promocijo prekmurskih jedi. »Ustvarjanje take kuharice je bil velik izziv, saj je bilo veliko sodelujočih, s tem pa tudi veliko stilov kuhanja in priprave jedi, ki jih pa nismo hoteli dati na isti imenovalec, ampak to različnost jedi prikazati skozi njihov svojstven styling.« Dodal pa je še, da si želi, da bi knjiga prispevala k razbijanju stereotipov, da bo turist v Prekmurju za malo denarja dobil veliko porcijo, zrezek, ki gleda čez rob in zraven še gobovo omako. Ampak se bo naredil premik v razmišljanju s smislu, da se tu streže kakovostne in slastne jedi. Fotografije jedi, ki jih najdemo v tej knjigi so lahko dober namig, kakšne krožnike si želi gost.
