V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo do 31. decembra 2024. Na vladi želijo z novelo podaljšati rok za uporabo starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob tem je izpostavil, da nekateri segajo celo v leto 1990. "Predlagamo torej podaljšanje veljavnostih starih aktov do oktobra 2026," je dejal Novak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(KAVČ #14) Gregor Ravnik: "Princ romantike", ki je zobozdravstvo postavil na stranski tir zaradi glasbe
V najnovejši epizodi podkasta Kavč je gostoval Gregor Ravnik – glasbenik in zobozdravnik, ki se je po lanskem uspehu na Melodijah morja in sonca ter letošnji izdaji svojega prvega albuma Med nama odločil, da bo začasno opustil zdravniško kariero in se posvetil glasbi. Njegovi pacienti, ki jih je dolga leta skrbno obravnaval, so ob tej odločitvi doživeli razočaranje, vendar mu kljub temu privoščijo uspeh na njegovi glasbeni poti.
Po ministrovih besedah so s tem pomagali prebivalcem, da bodo kljub nesprejetju novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) še naprej lahko pridobivali gradbena dovoljenja in urejali ostale upravne zadeve na teh območjih, je pojasnil. Preostalih 23 občin, ki še nima sprejetega OPN, so po njegovih besedah spodbudili k pripravi novih načrtov že v letošnjem letu, tako da jih bodo lahko sprejeli do oktobra 2026. "S tem predlogom novele zakona pa jim bomo pomagali pri pridobivanju mnenj in soglasij, da bodo lahko vsi župani občin, še v tem mandatu dokončali pripravo novih prostorskih aktov in se s tem izenačili z vsemi ostalimi občinami, ki take prostorske načrte že imajo," je še dejal minister.
Ravno ta faza je po izkušnjah županov najbolj problematična - pridobivanje mnenj in soglasij, kjer se rado zatakne. In to, to je potrebno poudariti, ni v domeni občin, ampak države oziroma organov v državni lasti. Ravno tako celoten postopek priprave terja znatna finančna sredstva, kar še toliko bolj občutijo manjše občine. Pripravljavcev tovrstnih aktov namreč ni ravno na pretek. V Pomurju ta hip sicer še štiri občine nimajo občinskega prostorskega načrta, in sicer občine Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci.
Izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča
Kot so oktobra ob posredovanju osnutka predloga novele v javno obravnavo zapisali na ministrstvu, na območju občin, ki še nimajo sprejetega OPN, s 1. januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti). Priprava in sprejem OPN je izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine, vse s ciljem sprejema OPN najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026 in uveljavitve pred 31. decembrom 2026.