Od letos ga bo dopolnjevala še peta zgradba, v kateri bo na ogled staro kmečko orodje. Gradnjo financira Občina Odranci, iz proračuna je za to namenila 30 tisoč evrov. Zgradba je krita s slamo, v njem pa bo zbirka starega kmečkega orodja, kakršno so nekoč uporabljali v Odrancih in okolici pri različnih opravilih na kmetiji. Hišo so zgradili mojstri iz Odranec, za streho, s kakršno so bile še pred dobrim stoletjem pokrite skoraj vse kmečke hiše v Prekmurju, pa je poskrbel slamokrovec Anton Golnar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Idejo o muzeju na prostem so začeli snovati pred več kot desetletjem. Leta 2010 so zgradili potočni mlin, repliko tistega, ki je nekoč stal na istem kraju. Gre za enostavnejšo leseno gradnjo z mlinskim kolesom, v notranjosti pa so manjši prostori, v katerih je potekalo delo in so skladiščili moko. Mletje žita predstavijo ob prireditvah in večjim skupinam obiskovalcev.
Pred osmimi leti so zgradili še dve zgradbi, muzej kovaštva in žganjarno. Za gradnjo so uporabili opeko, s kakršno so nekoč gradili hiše, ter les, streha pa je tako kot pri potočnem mlinu pokrita z rženo slamo. V njej so shranjeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali pri kovaštvu in žganjekuhi, opravili pa lahko tudi prikažejo obiskovalcem. Te tri zgradbe so namenjene za oglede, v četrti, prekmurski hiši, pa obiskovalci lahko tudi posedijo. V njej so trije ločeni prostori, ob osrednjem bivalnem je še gospodarski del z »gümlo« in »parmo«. Streha je nekoliko sodobnejša, opečna. Ob gradnji prekmurske hiše pred dvema letoma so sklop muzejskih zgradb in okolico poimenovali Center kulturne dediščine Odranci.
Prejšnje zgradbe so zgradili ob pomoči evropskega denarja, prekmurska hiša je bila zgrajena ob sofinanciranju Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za peto zgradbo pa so se odločili, da jo bodo financirali sami, saj so zbrali že precej starega kmečkega orodja, ki bi ga radi primerno razstavili in predstavili obiskovalcem. Tako Center kulturne dediščine postaja zanimivo središče dogajanja v občini, kamor z veseljem povabijo tudi turiste, izletnike in šolske skupine, ki bi radi več izvedeli o prekmurski kulturni dediščini.
