Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, prav tako prizadene številne odrasle. »Odkar delam, je vsako leto več astmatikov. Resda so zdravila danes boljša in imajo ljudje manj težav kot nekdaj, toda pogostnost narašča,« poudari Alojz Horvat, specialist interne medicine iz zasebne ambulante za pljučne bolezni v Murski Soboti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S tomosi iz Serdice do Ohrida
Na pot so krenili v nedeljo zjutraj.
Astma pri otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 19 let, je tudi eden od kazalnikov, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v publikaciji Zdravje v občini. V letošnji izdaji podatki po občinah prikazujejo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih med letoma 2015 in 2019. Stopnja izraža število bolnišničnih obravnav zaradi astme na tisoč otrok in mladostnikov v opazovanem koledarskem letu. V Sloveniji znaša 0,8. Kako je v pomurskih občinah? V kar 15 od 27 v pomurski statistični regiji je stopnja enaka ali višja, kot je slovensko povprečje. Najvišja, 2,4 na tisoč prebivalcev, je v Občini Kobilje, s stopnjo 2,1 sledi Občina Apače. Najnižjo stopnjo, 0,3, ima v omenjenem obdobju Občina Turnišče, bolnišnične obravnave v tem času pa niso imeli v šestih občinah, Gornji Petrovci, Hodoš, Odranci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci in Veržej. Posamezne podatke najdete v tabeli.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) med letoma 2015 in 2019
Občina Apače 2,1
Občina Beltinci 1,0
Občina Cankova 1,6
Občina Črenšovci 0,5
Občina Dobrovnik 0,8
Občina Gornja Radgona 0,7
Občina Gornji Petrovci N
Občina Grad 1,9
Občina Hodoš N
Občina Križevci 0,6
Občina Kobilje 2,4
Občina Kuzma 0,6
Občina Lendava 0,5
Občina Ljutomer 0,9
Občina Moravske Toplice 1,4
Občina Murska Sobota 0,8
Občina Odranci N
Občina Puconci 1,1
Občina Radenci 0,4
Občina Razkrižje 0,8
Občina Rogašovci 1,8
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici N
Občina Šalovci N
Občine Tišina 1,0
Občina Turnišče 0,3
Občina Velika Polana 1,7
Občina Veržej N
Slovenija 0,8
Vir: Zdravje v občini (NIJZ)
Iz sterilnega okolja
Horvat pojasnjuje, da se astma običajno ugotovi med 3. in 6. letom življenja. Pri teh lahko težave izzvenijo do konca pubertete, so pa tudi taki, ki zbolijo v otroških letih in se jim težave ponovijo v odrasli dobi. »V začetku življenja, do 3. leta, mora biti imunski sistem v stiku s čim več alergeni, da jih prepozna in se nanje navadi. Prva teorija, ki govori o tem, kaj je narobe, je higienska. Ta pravi, da naši otroci živijo v preveč čistem okolju, niso v stiku ne z živalsko dlako, ne s plesnimi, ne s pelodi, saj so navadno v stanovanjih in zato imunski sistem ne prepozna teh alergenov kot nekaj normalnega. Pozneje, ko se z njimi srečajo, pa so zanje tujek,« razlaga zdravnik. »Dodatni greh je v zadnjem letu in pol še to, da so otroci zaprti v stanovanja in še manj v stiku z okoljem. Imunski sistem postaja bolj zmeden, dodatno ga zmede še morebitna okužba s covidom, tako da je vse več alergij,« pravi in dodaja, da v zadnjem obdobju opaža porast astmatičnih obolenj. Ob tem še opozarja, da ljudje v času epidemije niso upali takoj k zdravniku, zato so se težave vmes poslabšale. Prvo preventivo je treba, kot poudari sogovornik, izvesti v zgodnjem otroštvu in otroke izpostaviti alergenom. »Otroci, ki jih bomo valjali v jarku, ne bodo imeli alergij, otroci, ki jih zapiramo v čiste sobe, jim preprečimo stik z živalmi in rastlinami, pa jih bodo imeli,« slikovito pojasni in spomni na preživljanje svojega otroštva.
Vzroki so različni
Večja pojavnost astme je lahko povezana tudi z onesnaženim zrakom oziroma prašnimi delci v zraku, ki nastanejo pri gorenju fosilnih goriv. Kot je pojasnjeno v publikaciji Zdravje v občini, ugotovitve epidemioloških študij, v katerih so preučevali kratkotrajno izpostavljenost prašnim delcem PM10, kažejo na povečano stopnjo umrljivosti zaradi obolenj dihal in kardiovaskularnega sistema, povečano število napadov astme pri otrocih in poslabšanje poteka že obstoječe astme, upad pljučne funkcije in povečano število vnetij dihalnih poti, zaradi česar se poveča število sprejemov otrok v bolnišnici. Specialist interne medicine pove, da v Pekingu, ki velja za najbolj onesnaženo mesto, vsak dan iščejo dva tisoč pulmologov. »Izdelana je bila študija, ki je pokazala, da ima v Pekingu 37 odstotkov ljudi astmo, kar je strahotna številka. Raziskovali so tudi njihove sorodnike, ki živijo na podeželju, in med njimi je bil le približno odstotek astmatikov. Onesnažen zrak za 37-krat poveča verjetnost za astmo,« poudari in doda, da ima pri nas okoli sedem odstotkov populacije alergije in astmo. Koncentracijo prašnih delcev PM10 merijo tudi na merilnem mestu v Rakičanu, vendar Horvat pravi, da meritve ne pokažejo vedno realnega stanja, odvisno je namreč, iz katere smeri piha veter. Velik problem so izpušni plini, po njegovih besedah je zrak ob najbolj obremenjenih prometnicah v mestu, kjer se ves čas vije promet, zelo onesnažen.
Negativen vpliv na dihala ima tudi kajenje. »Vsak dan gledam tragedije kadilcev, zato zelo nasprotujem kajenju. Treba pa je povedati, da nikotin lajša simptome astme, zato nekateri niti ne vedo, da jo imajo.« Pri otrocih je po njegovih besedah največja težava, če začnejo kaditi pred koncem pubertete, ko dihalna sluznica še ni normalno razvita. »Tisti, ki začnejo kaditi na primer pri 15. letu, imajo pri 35. ali 40. letu že hudo okvaro pljuč. Če nekdo začne kaditi pri 25 letih, stanje po 20 letih ne bo tako hudo, kot če bi začel kaditi pri 15,« navede. Nikotin sicer skrije simptome astme, vendar obenem poslabša bolezen. »Sam to pacientom razložim s primerom, da če jih že boli hrbtenica, verjetno ne bodo nosili 50-kilogramskih vreč cementa,« pravi Horvat in doda, da v Sloveniji letno zaradi kajenja umre od dva do tri tisoč ljudi.
Sedaj smo v obdobju cvetenja ambrozije in tudi alergičnih na to rastlino je vse več. Pred 30 leti je še nismo poznali, pravi zdravnik specialist, zdaj pa je je na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih vedno več. Zatiranje ambrozije je sicer zakonsko predpisano od leta 2010, toda še vedno jo marsikje opazimo.