V Pavlovi hiši uprizorili drugo od treh "zelenih oper"

V Pavlovi hiši v Potrni so minulo soboto gostili enega od dogodkov v sklopu mednarodnega projekta Musicville – Zelena evropska opera (Musicville – The green european Opera). Gre za slovensko-avstrijsko-hrvaški projekt, ki spreminja klasično glasbeno obliko opere v ustvarjalno in inovativno sodelovanje. Je umetniški odziv na sedanji trenutek, ko se bolj kot kadar koli prej zavedamo, da ustvarjamo in podpiramo stvari, ki bodo vplivale na življenja prihodnjih generacij. Po dveh letih sodelovanja med umetniki in mentorji je nastala Zgodba o bivanju (A story of Being) s posameznimi predstavami, avdiovizualnimi performansi na treh podeželskih lokacijah, ki bodo uprizorjene med avgustom in oktobrom letos. Poudarek je na trajnostnih, participativnih in interdisciplinarnih umetniških praksah z različnih umetniških področij, kot so glasba, gledališče, ples, arhitektura, vizualne umetnosti, oblikovanje in performans. Sodelujoči umetniki črpajo navdih iz okoljske ozaveščenosti, narave ter lokalnih obrti in tradicije. Poleg sodelovanja in razvoja skupnosti je cilj projekta Musicville prispevati h kulturnemu, gospodarskemu in družbenemu življenju na podeželju.

Prvega od treh performansov (Nude stories) so konec avgusta predstavili v Muzeju norosti na Tratah, drugega pa so kot omenjeno gostili v Potrni. Razmišljanje o prijateljstvu (Reflections on Friendship), kot je naslov performansa, so ustvarjalci opisali kot poglobljeno glasbeno doživetje, ki se odvija v ogromnem ptičjem gnezdu, ki simbolizira dom, udobje in prostor svobode. Pripoved vabi ljudi k razmišljanju o pomenu prijateljstva, o vrednotah, ki se gradijo na temelju prijateljstva, in o povezanosti z naravo. No, gnezdo na odprtem žal ni bilo uporabno, saj je prvotno idejo o izvedbi odnesel dež, umetniki pa so bili primorani performans prilagoditi novemu »odru« v okolici Pavlove hiše (in tudi težavam z razsvetljavo), kar pa jim je dobro uspelo. Še pred predstavo so se obiskovalci zbrali na umetniškem pohodu v središču avstrijske Radgone in se peš po poti, označeni z zelenimi krogci in QR-kodami, odpravili proti Potrni. Zadnja od predstav, Monument of Tenderness, bo uprizorjena na Hrvaškem v Petrovi Gori ta vikend.

V projektu sodelujejo umetniki iz Hrvaške, Slovenije in Avstrije, to so Anja Maksić Japundžić, Josipa Slaviček, Marta Dolenčić, Rajnard Hraščanec, Manuela Pauk (Hrvaška), Ana Pečar, Alja Petric, Sara Korošec, Staša Prah, Bharath Ranganathan (Slovenija) in Camilo Andres Latorre Contreras, Aaron Koop, Gregor Piskernik, Zsuzsanna Szula ter Ernst Grieshofer (Avstrija), njihovi mentorji pa so Sara Renar, Vasko Atanasovski in Karola Sakotnik.

Kot je povedala Alja Petric, pevka, pedagoginja in vsestranska raziskovalka, so jo k sodelovanju v projektu poklicale tematike, ki jih v projektu nagovarjajo. »Sodelovanje traja že približno leto in pol, začeli smo s spletnimi predavanji in raziskovali tematike, ki jih nagovarjamo, lani jeseni pa smo se srečali v vseh treh državah. Pozimi je sledilo razvijanje projekta prek spleta, potem pa smo se dobili praktično vsak teden na eni od lokacij in opero 'postavili skupaj'. Delali smo namreč ločeno po skupinah, se pravi posebej glasbena skupina, plesalci itd.« Dodala je še, da se ji zdi lepo predvsem to, da se je zbralo toliko različnih umetnikov z različnimi (kulturnimi) ozadji, kar se je videlo pri dojemanju določenih tematik v zgodbi. »Sicer pa se mi zdi, da vedno, ko pride toliko kreativnih, razmišljujočih ljudi skupaj, nastane zelo bogato in zanimivo sodelovanje. Izpostavila bi predvsem to, da smo res delovali kot eno. Seveda so se dogajala tudi trenja, ampak na koncu smo vsi res dihali skupaj, to je bilo največje darilo,« je sklenila.