Po napovedih šolske ministrice Simone Kustec bodo po prvomajskih praznikih odločali o tem, ali se lahko dijaki 4. letnikov z namenom priprave na maturo pod strogimi zaščitnimi pogoji predčasno vrnejo v šole. Ob tem se na ministrstvu zavedajo tudi možnosti, da bo treba izobraževanje v prilagojeni obliki izvajati tudi v prihodnjem šolskem letu.
Odločitev o tem, da bi se dijaki zaključnih letnikov lahko vrnili v šole še pred začetkom pisanja maturitetnih izpitov, bodo v tednu po prvomajskih praznikih sprejeli glede na aktualne zdravstvene razmere. "Če in kako bo to možno, bodo skupaj z vodstvi gimnazij nemudoma in pravočasno obveščeni," je na dopoldanski vladni novinarski konferenci zagotovila ministrica za izobraževanje, znanost in šport.
Na kritike v zvezi z namero, da se maturo izpelje v nespremenjenem obsegu, je odgovorila, da so skupaj z Državnim izpitnim centrom, obema maturitetnima komisijama, zavodom za šolstvo in predstavniki ravnateljev ugotovili, da bodo vsi pogoji in pravice na najbolj enak in pošten način zagotovljene v primeru, da bodo letošnjo maturo "izvedli na povsem enak način v enakem vsebinskem procesu kot vse dosedanje".
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
"To nam bo namreč omogočalo, da bomo dobili medgeneracijsko primerljive in tudi po Gaussovi krivulji usklajene rezultate in da bodo na ta način letošnji maturanti povsem v enakovrednem položaju med seboj in v odnosu do vseh prejšnjih in prihodnjih generacij," je dejala ministrica.
Kot je pojasnila, Državni izpitni center v sodelovanju s pristojno stroko pripravlja posebna navodila za izvedbo obeh matur, vključno tudi z vsemi potrebnimi ukrepi za zdravstveno-varnostno zaščito.
Ob tem je spomnila na odločitev, da se nacionalno preverjanje znanja učencev v 6. in 9. razredu ne izvede, in na to, da so na ministrstvu v sodelovanju z različnimi deležniki že pripravili smernice in priporočila za ocenjevanje znanja v času izobraževanja na daljavo.
Kustečeva je zagotovila, da na ministrstvu ves čas budno spremljajo stanje epidemije in njen vpliv na možnost ponovnega odprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in da so pozorni na vse prakse in predvsem učinke odprtja ustanov v tujini, posebej na Danskem, v Nemčiji in Avstriji. Vzgojno-izobraževalne ustanove bodo lahko ponovno odprli takoj, ko bo to dovolj varno za otroke, učence, dijake, študente, učitelje in profesorje, vzgojitelje in vse druge udeležence vzgoje in izobraževanja v naši državi. "Varstvo in izobraževanje od doma v teh dneh še vedno ostajata za varovanje zdravja vseh nas najboljša izbira," je poudarila.
Ob tem je pojasnila, da na ministrstvu razpravljajo o različnih možnih varnostnih omejitvah pri varstvu in pouku po odprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov. "Zavedamo se, da vrnitev v organizirano vzgojo in izobraževanje ne bo enaka, kot je bila pred 13. marcem," je dejala.
Na vprašanje o tem, kako bo pouk potekal v prihodnjem šolskem letu in kako se bodo sedanje okoliščine upoštevale posebej pri otrocih, ki težje spremljajo učni proces, je odgovorila, da bi si vsi najbolj želeli, da bi se lahko jeseni fizično vrnili v šolske klopi in bi začetni del pouka nadomestili z utrjevanjem snovi iz teh mesecev izobraževanja na daljavo. "Zavedamo pa se tudi možnosti, da bomo morali tudi od jeseni dalje izobraževanje še vedno izvajati v prilagojeni obliki," je dodala.