V PiŠK na ogled grafike Mateja Giderja

V avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota so v četrtek odprli razstavo grafik Mateja Giderja. Gider je prvenstveno likovni pedagog, poučuje na OŠ Sveti Jurij in OŠ Kuzma. Kljub širokemu razponu znanj s področja likovne umetnosti, ki jih prenaša na učence, se pri delu z mladimi še posebej posveča grafiki. Kot mentor jih spodbuja k ustvarjalnosti in jo tudi zelo dobro usmerja, saj so učenci obeh šol uspešni na različnih likovnih natečajih tako doma kot v tujini. Ob tem najde čas in notranjo motivacijo tudi za razvijanje lastnega likovnega ustvarjalnega izraza. Ukvarja se z risbo, slikarstvom, fotografijo in grafiko, zadnja je temeljno področje njegovega raziskovanja. V času študija se je poglobil v posebnosti linoreza, kasneje pa je pozornost usmeril na tehnike globokega tiska. Raziskuje tudi raznolike slikarske pristope, v zadnjih letih se je usmeril v slikanje z različnimi barvami pepela, oglja in ožgane zemlje. Slikarska dela je nazadnje razstavil lani v Vetrinjskem dvoru v Mariboru.

Razstavo v soboški knjižnici je predstavila kustodinja Irma Brodnjak Firbas. Kot je dejala, razstavljena dela omogočajo dober uvid v grafični medij, saj v njih zasledimo več grafičnih tehnik, poleg prevladujoče kolagrafije še tehniko jedkanice in akvatinte, pogosto v kombinaciji, in tudi suhe igle. »Najbolj pa nas presune tematika Giderjevih del, ki je vse prej kot lahkotna. Označili bi ga lahko kot izrazitega figuralika, ki pa se zelo očitno odmika od realizma. S svojimi figurami, pri tem izstopa človeška figura, ne podaja neke konkretne zgodbe, ampak bolj ustvarja neko atmosfero, ki jo lahko vsak opazovalec začuti. Figure so v obliki silhuet, prikazane so brez nadrobnosti, zelo so stilizirane, shematizirane. So kot neka vstopna točka za opazovalca, prenašajo občutenja, ki so sila univerzalna, denimo občutenje osamljenosti, tudi sredi množice. To se kaže v delih, kjer veliko figur razbije v posamična polja, da onemogoči njihovo komunikacijo, nakaže tudi razslojenost v družbi, ki po obdobju epidemije pride veliko bolj do izraza. Vsesplošno osamljenost prikazujejo figure, ki nastopajo v ednini, tematizira tudi težo ali breme eksistence, kar se kaže s položaji figur, kjer so telesa upognjena, zverižena, kot da padajo v neko praznino, nedoločen prostor. To je seveda samo nekaj možnih iztočnic, čar umetnin je namreč, da nas lahko nagovarjajo v širino, ne da bi se pretirano omejevali z nekimi fiksnimi iztočnicami,« je gledalca k lastni interpretaciji spodbudila Brodnjak Firbasova.

Razstavljena dela so nastajala v letih od 2015 do lani, avtor pa je razstavo naslovil Notranji let. »Znotraj posameznika se dogaja marsikaj, so stvari, ki se samo občutijo, ki jih nihče ne vidi in zanje ne ve. Tak pa je tudi naslov ene od pesmi, ki sem jih napisal,« je pojasnil Matej Gider. Razstava bo na ogled do 24. februarja.