V PiŠK posthumno predstavili zbirko pesmi Ernesta Ružiča

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so posthumno predstavili pesniško zbirko pesnika, pisatelja in novinarja Ernesta Ružiča z naslovom Odhajanja. Z njo se izdajatelja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo za humanistična vprašanja ARGO poklanjata spominu na svojega dolgoletnega sodelavca. 

Urednik zbirke Franci Just je na dogodku predstavil Ružičevo življenjsko in ustvarjalno pot. S svojo besedo je Ružič stopal v svet tudi kot novinar in kot literarni ustvarjalec. Njegovo literarno ustvarjanje lahko strnemo v dve obdobji, prvo med leti 1967 in 1980, ko je ustvarjal poezijo in izdal tri pesniške zbirke – Ljudje, človek, ljudje, Milijonta vsakdanjost in Naj = Leg. Zadnjo, slovensko-madžarsko, sta ustvarila skupaj s Sandorjem Szunyoghom. Njegovo drugo ustvarjalno obdobje je bilo med leti 1997 in 2018, ko je poleg pesniških zbirk Delibab, Razsanjani dan in Vtisnjenke ustvaril še pripovedno prozo: romane Erd, Vijolični dim, Predor pod Hortobagyem, Anka in Kugyjev pogled. Kot je povedal Just, je imel Ružič pripravljeno še knjigo memoarske proze in osnutek pesniške zbirke. Ta njegova literarna zapuščina kljub njegovi smrti leta 2020 ni ostala zapuščena. Leta 2021 je izšla knjiga Na bregi trnina, v letošnjem letu pa torej tudi pesniška zbirka. 

Odhajanja sestavljajo pesmi, ki jih je Ružič vključil v osnutek pesniške zbirke, ob teh pa še neobjavljene pesmi iz let 2016–2018, na katere je snovalce zbirke opozoril Ružičev sin Igor, ki je našel datoteko s pesmimi na njegovem računalniku. V osnutku zbirke je Ružič pesmi razdelil v tri dele, naslovljene Pesmi, Peskovske pesmi in Vijolični soneti odhajanja. V nastali zbirki sta zadnja dva dela prevzeta nespremenjena, medtem ko je prvi del razširjen še z ostalimi Ružičevimi neobjavljenimi pesmimi. 

»Ružičeva poezija je predvsem zelo kompleksna, morda tudi malo hermetična. Vsekakor bralsko potovanje po njej ni lahkoten sprehod, prej je orientacijski pohod, ki pa nikoli ni končan, vsako branje te poezije namreč odpira nove pomenske odtenke. To je mogoče tudi prednost, saj je po njegovi pesniški pokrajini mogoče potovati po različnih  poteh in omogoča mnogoterost branj,« je povedal Just in izpostavil dve značilnosti, ki sta po njegovem mnenju karakteristični za Ružičevo poezijo.

Prva je eksistencialistična misel, ki je duhovno-filozofski tloris Ružičeve poezije. Ideje eksistencializma so bile opazne že v njegovih prvih treh pesniških zbirkah, določajo namreč izbor in oblikovanje določenih motivov, gre predvsem za izpoved občutij življenjske izpraznjenosti, nesmiselnosti bivanja, bivanjske tesnobe in samote. Ružičeva poezija je izpoved njegovih življenjskih iskanj, iskanj smisla, izpoved bivanjskih disonanc in iskanj ravnovesja med nasprotji življenja. »V zadnjih Ružičevih pesmih se gostijo temne barve, motivi odhajanja, življenjske izčrpanosti, refleksija o minljivosti življenja. Črna in vijolična barva sta osrednji barvi teh pesmi, vijolična je v nekaterih kulturnih okoljih barva prehajanja, stopanja onstran in reinkarnacije. A vendarle nad to sčrnelo pokrajino, kot jo sam imenuje, zveni pesem in jo preletajo lastovke. Pesem je Ružiču osmišljala bivanje, lastovke pa so v ljudskem izročilu simbol pomladi, rojevanja, obnavljanja in vračanja,« tako Just. 

Druga značilnost njegove poezije je goričko-madžarski pesniški topos. Goričko je v njegovih pesmih prisotno s konkretnimi zemljepisnimi imeni in v ta svet se je Ružič neprestano vračal. Opisuje pa tudi madžarska mesta Budimpešto, Erd, Eger, Tokaj, madžarske reke in predvsem območje Hortubagy s Puszto in njenimi krajinskimi ter kulturnimi značilnostmi, ki so ga posebej privlačile. »V zadnjih pesmih je razvidno, da ga je ponovno bolj kot madžarska pokrajina privlačilo Goričko. Ni mu bilo samo zatočišče, ampak mu je postalo prostor stika z izročilom in duhovno dediščino. Zavedal se je, da starožitnega življenja v njegovi zunanji pojavnosti ni več, hkrati pa se je zavedal, da ostaja neka duhovna vez, izročilo. Izpovedal je to, da je prav pesem hranilka in prenašalka tega izročila,« je še povedal Just. Literarni večer so z recitalom izbranih pesmi iz Ružičeve zapuščine, ki so ga naslovile Izlušči besedo, obogatile Norma Bale, Simona Cizar, Dragica Haramija, Vesna Radovanovič in Darka Tancer Kajnih ob spremljavi avtorske glasbe Mateja Končana Kleemarja.