Gre za zabojnike, kakršne bi lahko uporabljali v načrtovanem odlagališču radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri jedrski elektrarni Krško. Pričakovana življenjska doba tovrstnih zabojnikov je od 300 do 500 let, za dosego tega cilja so uporabili beton visoke trdnosti, pravi Teja Török iz Pomgrada, ki pojasnjuje, da bi bil v podzemnem odlagališču prostor za 990 tovrstnih zabojnikov. »Poleg standardnih postopkov za beton smo morali posebej za ta projekt narediti tudi tako imenovane teste prostih padcev. Pri tem smo tri prototipe zabojnikov, težkih 40 ton, spustili z višine 30 centimetrov, izvedli smo tudi test prevrnitve. Vsi testi so se izkazali za uspešne, tudi naročnik - Agencija za radioaktivne odpadke - je bil zelo zadovoljen z rezultati,« pravi Törökova, ki dodaja, da bodo v betonske zabojnike vstavljeni sodi z radioaktivnimi odpadki, ki bodo še zaliti s polnilno malto, ko bo na zabojnik nameščen pokrov, bo vse skupaj še zatesnjeno s tesnilno pasto. Celotno skladišče bo večpregradni sistem, s čimer bi onemogočili uhajanje radiacije v okolje, pri tem so zabojniki eden od pomembnih elementov. »Pri našem projektu je bilo najpomembneje, da pri testih ni prišlo do večjih poškodb zabojnikov.« Pri razvoju betonskih zabojnikov, s katerim je želel naročnik preizkusiti, ali bi tovrstni zabojniki dobro opravili svojo nalogo, preverjajo pa tudi druge možnosti za skladiščenje radioaktivnih odpadkov, je Pomgrad sodeloval z Inštitutom za raziskavo materialov in aplikacije ter z Zavodom za gradbeništvo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Čentibski vinogradniki svoj dan zaznamovali s povorko
Društvo vinogradnikov Čentiba je praznovalo dan društva.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je v uvodnem nagovoru vnovič izpostavil, da gradbeništvo, ki ga označuje za motor gospodarskega razvoja, potrebuje pozitivno promocijo, kar je tudi eden od namenov tovrstnih posvetov in gradbenega sejma Megra, ki bo sicer posvečen tudi energetskim, komunalnim in obrtniškim temam. Erjavec, ki poudarja, da so danes inženirji in arhitekti večkrat talci investitorjev in špekulantov, meni, da bi se morali v Evropi na področju gradbeništva v prihodnosti osredotočiti predvsem na razvoj hitrih železniških povezav, s čimer bi razbremenili cestni in zračni promet.
Več v prihodnjem Vestniku