Ne obračajmo se stran: V Pomurju 44-odstotni porast nasilja v družini.

"Izredno zaskrbljujoč podatek je, da v obdobju od meseca oktobra lansko leto pa vse do danes beležimo kar 44-odstotni porast obravnav nasilja v družini v primerjavi z enakim obdobjem lansko leto. Čas je, da začnemo razmišljati in delovati drugače. Pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje v družini vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank," je na tiskovni konferenci poudarila direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.

Prav ta zaskrbljujoč podatek je bil povod, da so tiskovno konferenco, skupaj z Varno hišo in Karitasom tudi organizirali. Porast nasilja v družini se odraža tako po pogostosti, kot tudi po sami intenziteti.

"Zavedati se moramo, da je lahko marsikatera ženska v družini, žrtev nasilja. Zato je izjemno pomembno, poudarjati ničelno toleranco in res spodbujati, da žrtve nasilja o tem spregovorijo," je še povedala povedala Fekonjeva.

Da pri nasilju nikoli ne gre za konflikt, pa je poudarila Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Pomurje.  "Nikoli ne gre za spor med dvema osebama, ne gre za neko dejanje, ki spada v intimni družinski krog, za zaprta vrata stanovanja ali hiše, ampak gre za kaznivo dejanje. Nasilje v družini je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Je tako hudo kaznivo dejanje, da je zanj predpisana zaporna kazen do petih let. Tudi o tem se premalo govori." Pri tem je poudarila, da žrtve same velikokrat nimajo možnosti poklicati na pomoč. "Edini glas žrtve je lahko mogoče sosed, zato je toliko bolj pomembno, da ko zaznamo nasilje, ga tudi prijavimo." Prijava je lahko tudi anonimna.

»Kako to, da žrtve ne odidejo? Zavedati se moramo, da se počutijo manjvredne. Občutijo nemoč, strah, velikokrat so zraven prisotni otroci, ki pa še najbolj trpijo pri vsem tem. Mogoče se nasilje ne izvaja direktno na njih, ampak so posledično tudi oni žrtve nasilja. Za njih je to posebej travmatično," pa je poudarila Janja Legen, strokovna vodja Varne hiša Pomurja. V varni hiši lahko žrtev biva največ eno leto, v tem času pa ob pomoči svetovalk varne hiše in s sodelovanjem pristojnega centra za socialno delo ter s stanovalko, poiščejo najprimernejšo rešitev. 

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe.