Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko poslabša zdravje, do česar pride največkrat zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije z gibanjem na drugi strani, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Pri ocenjevanju čezmerne hranjenosti in debelosti se uporablja indeks telesne mase, ki pa ne odraža dejanskega deleža telesne maščobe. Indeks telesne mase (ITM) je razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine, ki ga izrazimo v kg/m2 . Stanje hranjenosti pri odraslih se glede na indeks telesne mase deli v naslednje kategorije: do 18,4 podhranjenost, od 18,5 do 24,9 normalna hranjenost, od 25,0 do 29,9 čezmerna hranjenost, od 30,0 do 24,9 debelost I. stopnje, od 35,0 do 39,9 debelost II. stopnje, 40,0 in več izredna debelost (III. stopnje), pojasnjujejo na NIJZ.
Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bila izvedena v letu 2020, se v Sloveniji več kot 48 odstotkov moških in več kot 29 odstotkov žensk sooča s čezmerno telesno maso. Največ prebivalcev s prisotno čezmerno telesno maso je iz starostne kategorije med 55 in 64 let, največ debelih pa je v starosti med 65 in 74 let. Regionalno glede debelosti najbolj izstopajo Pomurje, Posavje in Jugovzhodna Slovenija.
Tudi najvišji delež prehranjenih otrok prihaja iz Pomurja in Zasavja, po podatkih raziskave iz leta 2016.
Prekomerna hranjenost in debelost pri odraslih po občinah v Pomurju (podatki iz objave 2022)
Največji delež (v odstotkih):
Beltinci - 63,30
Gornja Radgona - 63,30
Lendava - 66,50
Radenci - 63,30
Moravske Toplice - 63,00
Najmanjši delež (v odstotkih)
Hodoš - 58,50
Rogašovci - 58,80
Šalovci - 59,50
Kuzma - 59,60
Križevci - 59,90