Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) že nekaj let s projektom Sožitje spodbuja k varni mobilnosti starejših. Kot pravijo, se zavedajo pomena mobilnosti za kakovost življenja starejših oseb, njihov cilj pa je zagotoviti, da se starejši vozniki na cestah počutijo varne in da ostanejo čim dlje neodvisni.
»To je izjemno pomembno ne samo zaradi demografskih sprememb, ki jih zaznamuje staranje populacije, ampak tudi zaradi številnih drugih razlogov. Prvič, mobilnost starejših prispeva k njihovi samostojnosti in socialni vključenosti, kar ima pozitivne učinke na njihovo duševno in fizično stanje. Drugič, ko starejšim omogočimo, da ostanejo mobilni in varni, prispevamo k zmanjšanju občutkov osamljenosti in izoliranosti, ki so pogosti med starejšo populacijo,« navajajo v AVP. Dodali so še, da je del spodbujanja varne mobilnosti del širših družbenih prizadevanj za ustvarjanje vključujočih in dostopnih urbanih okolij, ki podpirajo ljudi vseh starostnih skupin.
Posebej za krožišča
AVP v sklopu projekta izvaja izobraževanja starejših po različnih krajih v Sloveniji. Posvečajo se temam, ki so pomembne za zagotavljanje varnosti starejših in drugih udeležencev v prometu. Tako se slušatelji med drugim seznanijo z najpogostejšimi napakami, ki jih vozniki delajo na slovenskih cestah. »To so uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, neupoštevanje varnostne razdalje, prekoračitev hitrosti in nepravilno prehitevanje. Cilj je ozavestiti starejše voznike o teh napakah, da bi se jim lahko izognili,« pravijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slabi rezultati odnesli pomurskega trenerja
Zlatko Gabor ni več trener ljubljanske Olimpije.
Prav tako udeleženci na izobraževanjih osvežijo znanje cestnoprometnih predpisov, saj se ti spreminjajo in jih je treba z njimi seznaniti, izvedo praktične izkušnje policije. Policisti z njimi delijo primere dobrih in slabih praks v prometu, kar jim pomaga razumeti posledice neupoštevanja pravil in poudarja pomen odgovornega ravnanja. Nekaj poudarka namenijo tudi lokalnim prometnim težavam in specifikam, razpravljajo o problematičnih točkah v lokalnem okolju in možnostih za izboljšanje varnosti.
Ena od vsebin je še varna vožnja v krožnih križiščih. »Obravnava se predpriprava, kjer morajo starejši vozniki razumeti osnovna pravila, zmanjšati hitrost vožnje pred vstopom v krožišče ter pravilno uporabljati smerne utripalke za označevanje smeri odhoda. Pravilno razvrščanje pred krožiščem in v njem je ključnega pomena za varno vožnjo skozi krožišča. Ohranjanje visoke stopnje pozornosti je nujno zaradi nepredvidljivega vedenja drugih udeležencev in hitrih sprememb v prometu,« so opisali. Poleg naštetega se da poudarek še tehnikam varne vožnje na avtocestah in hitrih cestah, zdravstvenim kriterijem za varno udeležbo v prometu in osnovnim postopkom oživljanja in prve pomoči.
V Lendavi in Beltincih
V agenciji navajajo, da je bilo v projekt Sožitje, ki se izvaja od leta 2017 in ga vodi Sebastijan Turk, vključenih okoli sedem tisoč starejših voznikov. Največ udeležencev je bilo lani, ko se je 46 dogodkov udeležilo dobrih dva tisoč ljudi. Letos januarja je bil dogodek v Lendavi, udeležilo se ga je več kot 30 starejših, 28. maja bo v Beltincih v prostorih tamkajšnjega društva upokojencev. »Dogodki projekta Sožitje so primarno usmerjeni k izobraževanju starejših udeležencev v prometu, vendar so dobrodošli tudi vsi drugi, ki želijo osvežiti ali poglobiti znanje na področju pravil cestnega prometa.«
Poudarjajo še, da vsi udeleženci v prometu vsak trenutek, preživet na cesti, delijo z drugimi in nosijo odgovornost ne le do sebe, ampak do vseh naokrog. »Naj vaša pot ne bo le potovanje od točke A do točke B, temveč pot osredotočenosti na vožnjo in medsebojnega spoštovanja. Spomnite se, da je tudi za volanom človeško življenje neprecenljivo in da lahko z majhnimi dejanji prispevamo k velikim spremembam.«
Dobrih tisoč starejših od 80 let
V letu 2023 je bilo v Sloveniji v starostnem razredu 71–80 let veljavnih 136.740 vozniških dovoljenj, v starostnem razredu 81–90 let pa 28.005 dovoljenj. Na območju štirih upravnih enot v Pomurju je bilo po podatkih ministrstva za infrastrukturo to število v prvi omenjeni starostni skupini 8039, v drugi 1177. V obeh razredih jih je bilo največ na območju Upravne enote Murska Sobota. V starostnem razredu 81–90 let je bilo največ veljavnih vozniških dovoljenj na območju Upravne enote Ljutomer, najmanj na območju Upravne enote Lendava.
Po dopolnjenem 70. letu se veljavnost vozniškega dovoljenja upravičencu podaljša, ko predloži zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidna telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornega vozila posamezne kategorije. Prav tako mora biti v spričevalu določen datum naslednjega zdravniškega pregleda. Po zakonu o voznikih se veljavnost dovoljenja B-kategorije podaljša za pet let, lahko pa tudi za manj in z rokom, določenim v zdravniškem spričevalu.
Kako je s podaljševanjem veljavnosti vozniških dovoljenj starejših voznikov v praksi, nam je pojasnila specialistka medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Gornja Radgona Mateja Šinko Kokol. Voznike starostnike v njihovi ambulanti obravnavajo ob torkih in vsakič jih pregledajo vsaj šest. Zdravniški pregled zajema laboratorijske preiskave krvi, EKG-posnetek, preiskavo vida na aparatu in po potrebi na optotipu (ostrina vida na daleč), pregled pri psihologu ter zdravniku s pregledom zdravstvene kartoteke. »Občasno se odločimo še, da starostnike pošljemo na oceno vožnje s poročilom na Vransko, kjer inštruktor vožnje oceni ravnanje voznika v prometu in sposobnosti za vožnjo.«
Izsiljevanje in grožnje
Specialistka medicine dela, prometa in športa kot eno težjih stvari za starostnike navede opravljanje psiholoških testov pri psihologu. »Tu se dostikrat pokaže kognitivni upad (slabša pozornost, spomin, izvršilne funkcije, vidno-prostorske sposobnosti), ki se pokaže v sklopu demence in je po navadi vzrok za določene omejitve pri vožnji oziroma nezmožnost za vožnjo. Drug problematičen dejavnik so ostrina vida in vidne funkcije. Veliko starostnikov ima sivo mreno in druga obolenja oči, ki vplivajo na vidno ostrino in so večkrat razlog, da se ne podaljša vozniško dovoljenje. Zgodi pa se tudi, da imajo stara očala, ki ne zadostujejo več, ali jih sploh nimajo, saj se ne zavedajo, da vidijo slabo,« je naštela. Starostnike v primeru slabšega vida napotijo k oftalmologu, ki lahko tudi da mnenje o zmožnostih za vožnjo.
Šinko Kokolova priznava, da po 80. letu voznikom redko podaljšajo vozniško dovoljenje za pet let. Po njenih besedah se lahko po tej starosti stanje v tako dolgem obdobju hitro spremeni, zato večinoma vozniško dovoljenje podaljšajo za leto, dve ali tri, občasno tudi le za nekaj mesecev. »Pri starosti od 70 do 80 let se za podaljšanje za pet let odločimo večkrat.« Negativno spričevalo na drugi strani izdajo le manjšemu številu voznikov. Pravi, da jih je večina še zmožna voziti pod določenimi pogoji oziroma z omejitvami. Mednje denimo spadajo vožnja z očali, vožnja le podnevi in ne po avtocesti, v določenem območju od doma. Se pa pri tem v ambulanti srečujejo z nestrinjanjem nekaterih, saj jih ti pogoji preveč omejujejo pri njihovih željah. »Pri podaljšanju vozniških dovoljenj si starostniki večkrat skušajo izboriti podaljšanje na podlagi usmiljenja in solidarnosti. Njihov glavni argument je, da nimajo nikogar, da je treba svojce voziti k zdravniku ... So pa tudi posamezniki, ki grozijo celo s samomorom, če jim ne bomo podaljšali dovoljenja. Vendar žal vse to ni dovoljšen razlog, saj se mora pri podaljšanju upoštevati veljavna zakonodaja.«
Šinko Kokolova meni še, da vozniki starostniki velikokrat precenjujejo sposobnosti in se ne zavedajo tveganja v prometu. »Osredotočajo se le na svoje potrebe in željo po samostojnosti, ne zavedajo pa se, da čeprav v vsej vozniški karieri niso imeli nesreče, to ni zagotovilo, da nesreče ali prekrškov ne bodo imeli v prihodnje. Vsaka manjša napaka ali malenkost zamujen odziv ima lahko hude posledice zanje ali druge udeležence v prometu.«