V začetku šolskega leta 2022/23 slovenske vzgojno-izobraževalne zavode obiskuje 1082 ukrajinskih otrok. Sto petinsedemdeset jih je vpisanih v 83 različnih vrtcev po Sloveniji, 825 v 209 osnovnih šol in 82 v 31 srednjih šol, od tega jih 53 obiskuje prvi letnik. Kako je v Pomurju? Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da je v osnovne šole vpisanih 31 otrok, v srednje šole dva dijaka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo snežna odeja prekrila tudi naše kraje? To je zadnja napoved
Višino snežne odeje je po navedbah agencije za okolje zelo težko napovedati, a ne kaže, da bi se Pomurju obetala izrazita snežna pošiljka.
Slovenska država šolam, ki sprejemajo učence priseljence oziroma tujce, namenja dodatna finančna sredstva za poučevanje slovenskega jezika. »Lanske izkušnje vključitve ukrajinskih učencev v osnovne šole so zelo dobre. Nekateri od njih so prejemali že prve ocene za izkazano znanje,« povedo na ministrstvu. Pravijo še, da se lahko ukrajinski učenci dopolnilno izobražujejo na daljavo po ukrajinskem učnem sistemu, a so dolžni kot redno vpisani učenci slovenskih osnovnih šol te obiskovati pod enakimi pogoji kot vsi drugi učenci. Kako šolanje tujih otrok deluje v praksi, smo preverili na Osnovni šoli Beltinci, kjer se v tem šolskem letu izobražujejo tri učenke iz Ukrajine. Ena obiskuje deveti razred, dve tretjega. Ravnateljica Matejka Horvat nam pove, da sta dve učenki na šoli od februarja in slovenski jezik že dobro obvladata, tretja učenka nekoliko slabše. Vse tri se izobražujejo po slovenskem šolskem sistemu, šola jim je zagotovila 35 ur slovenskega jezika, ob rednem pouku jim zagotavlja še dopolnilnega in druge oblike pomoči. »Otroci so brihtni in se hitro prilagajajo,« pravi Horvatova, ki še pove, da so se z učitelji dogovorili, da bodo tudi ukrajinske učenke začeli redno ocenjevati. Če ne bo šlo, bodo zanje ocenjevanje prilagodili. Sicer šola ukrajinskim učenkam omogoča vse, kar njihovim slovenskim vrstnikom. Zanje so pripravili potrebščine in informacijsko tehnologijo, omogočena jim je tudi šola v naravi.
Ob prihodu na beltinsko šolo so vsem učenkam pri navajanju na novo okolje in nov sistem veliko pomagali učitelji in jim kaj skušali sporočiti tudi v ukrajinskem jeziku. Šolajoče iz tujine so obiskovale tudi obvezen tečaj slovenskega jezika, ki jim ga je zagotovilo ministrstvo. Sporazumevanje jim po zagotovilih ravnateljice ne povzroča večjih preglavic, nekaj več težav je morda pri pisnih nalogah, kar pa rešujejo na primer tako, da jim učitelji te pripravijo v domačem, ukrajinskem jeziku. Tudi s sošolci so se dobro ujele in spoprijateljile.
Dodatne ure slovenščine za tuje učence so pomembne, da postanejo v jeziku bolj suvereni. Pristojno ministrstvo razlaga, da je na začetku zanje priporočen strnjen način izvajanja začetnega pouka slovenščine, v nadaljevanju pa so jim na voljo različne oblike podpore, denimo dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, prilagoditve oblik dela pri poučevanju. Obenem za učence z začasno zaščito velja možnost prilagoditev ocenjevanja med šolskim letom. »Znanje učenca se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Učenci priseljenci iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred,« pojasnjuje situacijo ministrstvo in dodaja, da imajo otroci status zaščitene osebe.