V julijskih neurjih so bili v Sloveniji poškodovani številni gozdovi. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v močnih vetrolomih poškodovanih več kot 540 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je desetina letnega poseka. Poškodbe v gozdovih so nastale na trinajstih gozdnogospodarskih območjih (GGO) od skupno štirinajstih, med njimi je tudi GGO Murska Sobota. »V Pomurju je bilo poškodovanih približno 40 tisoč kubičnih metrov lesa. Približno 30 hektarjev je popolnoma uničenih in jih bo treba obnoviti s sajenjem, preostalo se bo obnovilo po naravni poti,« pove Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote ZGS.
V prizadetih gozdovih je veliko izruvanih dreves in polomljenih debel, kar pomeni posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa. Sanacija gozdov, ki zaradi obsega površin in pomanjkanja izvajalcev na trgu ter ob povečani nevarnosti za delo gozdarjev v izrednih razmerah ne bo kratkotrajna, se je začela tudi v gozdovih v Pomurju. »Prek medijev smo pozvali vse lastnike, naj si stanje v svojih gozdovih ogledajo in v primeru poškodb navežejo stik s svojim gozdarjem ali z območno enoto zavoda, kjer bodo dobili kontakt pristojnega gozdarja in nadaljnje napotke. Posebej pozivamo k varnosti pri ogledih gozdov in varnosti pri izvedbi sanacije,« je poudaril Kovač.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Delo v gozdovih je v takšnih razmerah posebej nevarno, zato pristojni pozivajo, naj sanacijo izvajajo le usposobljeni lastniki z ustrezno opremo, sicer naj si raje poiščejo pooblaščene izvajalce gozdarskih del. Prioriteto pri sanaciji imajo drevesa, ki ogrožajo infrastrukturo in hiše, drevesa v vodotokih, poškodovane smreke, ki pomenijo nevarnost za razmnoževanje podlubnikov, pa gozdovi smreke, kjer je treba zaradi poškodb odstraniti vsa drevesa, ter drevesa listavcev.
Dvig cen proti koncu leta
Sanacija se je začela tudi v državnih gozdovih, katerih upravljavec so Slovenski državni gozdovi (SiDG). Na območju Pomurja so se najprej lotili gozdov na Apaškem polju, sanacijo izvajajo s stroji za sečnjo. »Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje škodo ne glede na lastništvo. Kljub temu lahko ocenimo, da je približno ena tretjina škode v Pomurju nastala v državnih gozdovih,« pove Kovač.
Pri sanaciji se postavljata vprašanji, koliko kakovostnega lesa pri tem ostane in za kaj bo poškodovan les iz državnih gozdov namenjen. Kolikšen je delež kakovostnega lesa, je odvisno od tega, ali so bila drevesa polomljena ali samo izruvana. »V drugem primeru se drevo zgolj odreže od panja in razvrednotenja skoraj ni. Če pa je drevo polomljeno in les razpokan, je velikokrat uporaben le za energijo ali plošče. Vrednost lesa se zmanjšuje tudi v odvisnosti od časa sanacije. Če poškodovan les po ujmi dlje časa leži v gozdu, preden se obdela in odpelje, ga napadajo glive in insekti, kar pomeni razvrednotenje lesa, nižje odkupne cene in nižje kakovostnejše razrede lesa,« še razloži sogovornik.
Poškodovan les se bo prodajal v glavnem kupcem, ki predelujejo les nižje kakovosti. »To so kupci, ki les meljejo v sekance za potrebe industrije plošč, papirja in kartona ter za energetske namene. Cena takšnega lesa je določena po ceniku Slovenskih državnih gozdov za dolgoročne pogodbe in po ceniku za neposredno prodajo, ki sta javno objavljena na spletni strani družbe. Cene so določene po sortimentih,« so pojasnili v družbi SiDG.
Zaradi ujm, ki pomenijo povečano ponudbo lesa na trgu, je govor tudi o projekcijah cen lesa. Povečana ponudba ob sicer enakem povpraševanju po lesu pomeni padec cen lesa. Če so dodani špekulativni odzivi trga, so gibanja cen še večja. »Razvoj cene lesa je težko predvideti. Na ceno poškodovani les iz Slovenije ne bo bistveno vplival, ker je količina premajhna, da bi lahko vplivala na globalne trende trga. Ocenjujemo, da se bo cena lesa proti koncu leta začela postopno dvigovati,« so še zapisali v družbi.