V Pavlovi hiši v Potrni so odprli razstavo del, nastalih v okviru 31. mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost – Pogled od zgoraj 2023, ki je bil junija na Sinjem vrhu v bližini Ajdovščine. Na njem je sodelovalo trinajst mednarodno uveljavljenih avtorjev iz Slovenije in tujine. Častna gosta sta bila Darko Slavec iz Slovenije in Ukrajinec Eduard Belsky, ob njiju pa so sodelovali še slikarji Lara Ješe, Nik Anikis Skušek, Nika Černigoj in Rebeka Golob iz Slovenije, Nihor Nesmiianov iz Ukrajine, Katrina Sadrakova in Rafal Urbanski iz Poljske, Valentina di Vita in Paolo Klavora iz Italije, Elvis Berton iz Hrvaške ter Robert Gruber iz Avstrije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Na odprtju razstave, ki je bilo prvi letošnji dogodek v Pavlovi hiši, je zbrane pozdravila vodja kulturnega doma štajerskih Slovencev v Potrni Susanne Weitlaner, umetniška vodja simpozija Anamarija Stibilj Šajn pa je predstavila avtorje in njihova dela. Kot je med drugim povedala, so v novo desetletje simpozija, ki je nastal na pobudo slikarja Klavdija Tutte, vstopili s popolnoma svežo ekipo likovnih ustvarjalcev. Vsi avtorji so povsem nova imena, izjema sta častna gosta – oba se na razstavi predstavljata z več likovnimi deli, medtem ko so preostali prispevali po eno delo malega in velikega formata. Avtorji tvorijo narodno in generacijsko raznoliko skupino ter prisegajo na različna motivna izhodišča, sloge, načine in tehnike likovnega izražanja.
Gre za potujočo razstavo, pred Potrno so jo gostili v Kosovelovem domu v Sežani, v razstavišču Nikolaja Pirnata v Idriji, Šivčevi hiši v Radovljici, novost pa je bila razstava v Čedadu v Italiji. Odprtju razstave v Pavlovi hiši je sledil krajši koncert kitarista in pevca Maxa Prennerja ob podpori Haralda Finka na klaviaturah in harmoniki. Prennerja je težko uvrstiti v en žanr, saj je njegov slog včasih »groovy«, spet drugič zasanjan in melanholičen ali vesel in lahkoten. Vsem pesmim so skupne korenine v panonski tradiciji in džezu, vanje se vedno prikrade tudi črni humor. Prenner večinoma poje v starem nemškem narečju Gradiščanske »hianzisch« in v gradiščanski hrvaščini, svoje mesto v repertoarju pa imajo tudi romščina, jidiš in madžarščina.
