Še vedno pa se z veseljem vrača v pokrajino ob Muri, saj ima v Lendavskih goricah hišo z ateljejem, v katerem ustvarja. »Po upokojitvi bom lahko več časa bival in slikal v mojem ljubem Prekmurju. Tu črpam navdih in energijo za ustvarjanje in zato pogosto hodim domov, kjer imam sorodnike in prijatelje,« pravi Herman, ki ob pedagoškem delu na Osnovni šoli Ledina v Ljubljani veliko slika, imel je tudi precej samostojnih in skupinskih razstav v Lendavi, Ljubljani ter drugod po Sloveniji in v tujini.
»Likovna umetnost zame pomeni način življenja, izražanja. Umetnost me zapolnjuje in ne mine dan, da ne bi bil povezan z njo. Svojo kreativnost izražam tudi na drugih področjih likovnega dela, kot sta vitražerstvo in restavriranje,« pravi. V času epidemije je veliko v svojem ateljeju v Ljubljani, kjer vsak dan ustvarja in čaka, da bo koronakriza minila in bo spet lahko razstavljal svoja dela. Zaradi epidemije je odpadla vrsta razstav njegovih del. »Vendar se s tem ne obremenjujem preveč. Z drugimi likovnimi ustvarjalci sem veliko v stiku prek spleta. So tudi taki, ki so zaradi epidemije padli v ustvarjalno krizo, nekatere pa take razmere še spodbujajo k ustvarjanju.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura Nona tudi po osvojenem naslovu visoko zmagala
Igralke Mure None so v 22. krogu ženske nogometne lige Triglav Zdravje v gosteh visoko s 7:0 premagale četrtouvrščene Radomlje in tako zgolj potrdile že zagotovljeni nov naslov prvaka.
Likovni sprehodi po neznanem
Konec lanskega leta je podaril Splošni bolnišnici Murska Sobota šest slik iz svojih opusov Začarani krog življenja in Sprehod po neznanem. »Hotel sem pomagati medicinskemu osebju, ki bije neverjeten boj proti tej bolezni. Moj prispevek je minimalen in simboličen v primerjavi z njihovim delom. Motiviralo me je tudi dejstvo, da sem pred leti prispeval svoja dela za oškodovance v poplavi in je bila avkcija mojih slik zelo uspešna, zato upam, da bo tudi tokrat.«
Najbolj in usodno so vplivali nanj učitelji likovne vzgoje na osnovni šoli Janos Persa, Ferenc Kiraly in Jancsi Toth. »Njihove napotke, besede in dela sem vpijal kot spužva. Kot mlad navdušenec nad likovnostjo sem seveda risal vse okoli sebe, portrete sovaščanov, živali, krajino, tihožitja, prerisoval stripovske podobe ...« V osnovni šoli je zanj praktično obstajala samo likovna vzgoja, pri drugih predmetih je bil povprečen. Zato je šel po osnovni šoli v Ljubljano na šolo za oblikovanje, smer grafično oblikovanje. »Na tej šoli sem zelo užival, ker je bil poudarek na kreativnosti, risanju in slikanju, tako da so bila ta leta zame nebesa. V tem času nisem niti za trenutek podvomil o svoji izbiri poklicne poti.«
Delo z otroki ga veseli
Po študiju je razmišljal, da bi se posvetil le likovnemu ustvarjanju, vendar je kmalu ugotovil, da bo le z umetnostjo zelo težko preživeti, pravzaprav skoraj nemogoče, pravi. »Zelo dobro se spominjam besed svoje profesorice grafike, ki mi je rekla: Laci, če hočeš iti po umetniški poti, se izogni učiteljevanju, ker te bo to posrkalo in boš svojo kreativnost lahko pozabil. Pa je nisem poslušal. Tako sem se znašel v razredu in kmalu ugotovil, da je imela prav. Kot likovni pedagog se popolnoma predaš svojemu delu, otroci te navdušujejo, poskušaš jim dati maksimalno, jih motivirati, tako kot so mene motivirali moji učitelji. Čez čas ugotoviš, da zase sploh nimaš več časa, začenjaš doživljati razočaranja in prideš do nekih spoznanj.« Sam se je odločil, da bo opustil poučevanje likovne vzgoje in si našel kaj nevtralnega, kar ga ne bo tako okupiralo, in bo našel čas tudi zase, za svoje slikanje. »Tako sem postal učitelj tehnične vzgoje, kar še vedno opravljam. Kot likovni pedagog pa občasno sprejmem kakšne nadobudne mladce, ki se pripravljajo na sprejemne izpite, ali odrasle, ki so odkrili kreativca v sebi.«
Z drugimi likovnimi umetniki sodeluje na skupnih razstavah doma in v tujini ter na likovnih kolonijah. Zadnji skupinski razstavi, na katerih je sodeloval, sta bili v Ljubljani in na Madžarskem. Od prekmurskih umetnikov največ sodeluje z Endrejem Gönterjem in Ferencem Kiralyem. »Danes bi lahko rekel, da sem angažiran umetnik. Reagiram na družbena dogajanja in zgodovinske dogodke. Tako sem naslikal opus slik o trianonski pogodbi z naslovom Sprehod po versajskem parku, naslikal sem opuse Made in China, Obmejni veter, Prekmurska svatba, Začarani krog življenja, Orel je pristal, Sprehod po neznanem in še druge.«
Motivirajo ga tudi podobe iz mladosti, na to temo trenutno nastaja opus slik Dolgo vroče poletje v Lakošu.