Film bo prikazoval vasico na prekmurskem podeželju v 70. letih za časa Jugoslavije, v kateri živi zvedava desetletnica Ida, ki je zelo navezana na staro mamo. »Ko se babičino zdravstveno stanje poslabša, je Ida prepričana, da lahko smrt odžene s petjem. Ker pa je popolnoma brez posluha, se s pomočjo prijateljice Terezke pridruži šolskemu pevskemu zboru, da bi se naučila peti in rešila babico,« so zgodbo strnili ustvarjalci celovečerca. V filmu kraj v Prekmurju po besedah producenta Andraža Jeriča ne bo poimenovan, smo se pa ekipi na snemanju pridružili v občini Moravske Toplice, natančneje v Vučji Gomili.
Ob našem obisku je bila posneta približno tretjina filma, glavno dogajanje bo v Prekmurju, pozneje bo snemanje potekalo še v Polhograjskem hribovju in v okolici Kolpe. »Snemanje teče dobro, ekipa se je dobro ujela. Vreme nam sicer malo nagaja, ampak gre. Predvideni zaključek snemanja pa je v začetku septembra,« tako producent Andraž Jerič. Opisal je, da so priprave na samo snemanje potekale približno pet let. Pisal se je scenarij, v času popolnega zaprtja zaradi epidemije covida-19 je ekipa tudi prejela odobrena sredstva iz naslova nadnacionalnega programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa. »To nam je omogočilo, da smo v nekaj občinah v Pomurju izvedli avdicije. Preizkusili smo več kot sto deklic in na koncu izbrali glavno igralko ter njeno najboljšo prijateljico. Starši so bili izbrani iz vrst uveljavljenih igralcev, staro mamo, ki ima v filmu veliko vlogo, pa smo iskali med naturščiki,« je razložil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Člani PGD Suhi Vrh navdušili s ponudbo hrane na slovenskem vikendu v Biogradu na moru
V enem popoldnevu so spekli okoli 300 langašev in namazali približno 500 kruhov.
Prekmurska beseda
Govorjena beseda v filmu bo narečna. »Trudimo se, da govor poteka čim bolj v prekmurskem narečju. Nekaj smo delali na treningu, ker pa prihajajo igralci iz različnih okolij, Matej Puc je denimo iz Maribora, Judita Frankovič iz Hrvaške, morda ne bomo stoodstotno natančni. Glavna igralka je iz okolice Lendave in tam je spet drugačno narečje kot v Murski Soboti, zato se trudimo najti neko enotnost, da ne bi bilo preveč moteče za lokalne prebivalce,« je razkril producent. Ido bo v filmu upodobila enajstletna Lana Marić, ki prihaja iz Doline pri Lendavi, in to je njen prvi večji projekt. »Avdicije sem se udeležila, ker sem želela spoznati nekaj novega in imeti izkušnjo s preizkusa. Tudi, če ne bi bila sprejeta, bi naslednjič vedela, kako vse skupaj poteka,« nam je dejala. Na snemanju uživa, zgodba se ji zdi zanimiva, veliko o vsebini pa ni smela izdati. »Sodelovati z uveljavljenimi igralci je super, učim se od njih, ko jih opazujem, in dosti se tudi pogovarjamo,« je dejala mladenka in se potem v družbi ene od članic ekipe odpravila nazaj proti mestu, kjer so kosili. Že prizor njenega prihoda in odhoda do nas pa nakazuje na čisto resnost, saj so ji zaradi sončne pripeke nad glavo držali senčnik.
Idina najboljša prijateljica v filmu bo Terezka, ki jo igra Liza Muršič, staro mamo bo upodobila Milena Stropnik, prav tako iz Prekmurja, zvrstilo pa se bo še nekaj uveljavljenih igralcev in naturščikov.
Razpon emocij
Odločitev, da se bo film posnel po predlogi Noben glas, je padla spontano. Scenarij je začela pisati Nika Jurman, nato se je pridružila še Ester Ivakič. »Scenarij sva razvijali nekaj let in hitro sva se povezali s svetom, ki ga je Suzana v knjigi ustvarila, saj sva obe podobno odraščali. Delili sva si zgodbe, saj sva se tudi midve družili s starejšimi ljudmi pred hišo in se zaradi nedela poglobili v svoj svet. Ko sedaj berem scenarij, včasih sploh ne vem več, kaj je del originalne zgodbe in kaj od naju z Niko, ker se vse lepo prepleta,« je opisala režiserka. Po končno zastavljenem scenariju so začeli sestavljati ekipo in maja je počasi šlo zares. »Danes je deveti snemalni dan. Emocije so različne, prvi dan sem bila od čustev precej utrujena, nato pa padla v neki val evforije, kreative in zabave,« je dejala ob našem obisku. Ivakovičeva, ki je diplomirala na Visoki šoli za umetnost v Novi Gorici, magistrski študij filmske režije pa nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, še pravi, da je v prejšnjih projektih k stvarem pristopala bolj intuitivno, sedaj pa ji trdni temelji scenarija omogočajo, da znotraj njih najde razigranost in hkrati melanholično energijo. Kaj bo film po njenih besedah ponudil gledalcem? »Upam, da bodo ob gledanju čutili lep razpon emocij. Da mogoče začutijo tudi tiste ljudi, ki so se kot otroci zatekali v svoje svetove, ali se tega sami spomnili ter povezali in se v odraslem življenju počutili manj same.«
Knjiga prekmurske pisateljice je sicer zbirka šestih kratkih zgodb, ki bo v filmu dobila zaokroženo celoto. »Knjiga se osredotoča na odraščajoče dekle, ki spremlja dogajanje okoli sebe z mešanico ne več otroške in ne še odrasle perspektive. Smrt stare mame, grobosti nezadovoljne vaške učiteljice, bolečino ob občutku izključenosti in prizadetost ob ločitvi staršev spremljajo elementi fantastike, otroške interpretacije sveta, ironija in izviren humor, ki se srečuje z odraslim, veliko bolj suhoparnim pogledom na življenjske reči,« opisujejo ustvarjalci. »Suzana Tratnik o otroštvu piše na univerzalen način, ki sva ga z Ester z lahkoto podoživeli. Špricarji pod brajdo, osmrtnice in druženja s starimi mamami so naju nagovorili in nama služili kot varen pristan, v katerem so liki hitro spregovorili sami,« pa je dodala Jurmanova.
Prijetno presenečenje
Suzana Tratnik je za naš medij dejala, da je bila prijetno presenečena, ko je izvedela, da bo film posnet po njeni zbirki. »Še posebej se mi je zdelo zanimivo, ker si sama po tej zbirki nikoli ne bi mogla predstavljati celovečernega filma, in me je zanimalo, kako bosta to scenaristki naredili. Zelo je dobro, liki se mi zdijo zanimivi.« Veseli jo tudi, da se film snema pretežno v Prekmurju in bo v tem narečju. To bo tudi prvi film, ki bo posnet po njeni literarni predlogi. V preteklosti je sicer sodelovala z režiserko Majo Weiss in skupaj sta pripravljali scenarij po romanu Ime mi je Damjan, prišli so do realizacije, nato pa ni bilo več dovolj podpore. Prav zato jo veseli, da bo tokrat uspelo in že komaj čaka končni rezultat.
V ekipi, ki skrbi za ustvarjanje filma, je med 30 in 35 oseb. Po koncu snemanja bo šlo posneto gradivo v montažo, ki s postprodukcijo zvoka in slike po besedah Jeriča traja slabo leto. Tako je premiero filma najbolj realistično pričakovati v letu 2025, sprva v kinematografih, pozneje tudi na RTV. Film, ki ga je finančno podprl Slovenski filmski center, namreč nastaja pod okriljem produkcijske hiše Temporama ter v koprodukciji z RTV, Gustav filmom, Film Factory in hrvaško produkcijsko hišo Dinaridi film.
Že ob najavi novega projekta je bilo slišati, da bo Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, film z najdaljšim naslovom. »Sam se daljšega ne spomnim in mislim, da je zaenkrat res najdaljši. Želeli smo narediti odmik od knjižne predloge Noben glas, ker se je med pisanjem scenarij nekoliko odmikal od centralne zgodbe, obe scenaristki sta namreč vnesli nekaj svojega. Ester je želela opisni ali poetični naslov, ki vsaj malo nakazuje na njeno vizijo, in tako je nastalo ime,« je smeje pojasnil Jerič.
Dodajmo še to, da so ustvarjalci k snemanju povabili tudi lokalna folklorna in kulturna društva ter druge statiste, ki so sodelovali v prizoru karnevala oziroma festivala. Jerič pa je pristavil še, da bo v filmu tudi pevski zbor Osnovne šole III iz Murske Sobote.
